Piše: Damian Ahlin
Ustvarjalec Kipija, prvega robota, ki govori kečuanski jezik, predstavlja novo delo, s katerim želi prispevati k izobraževanju zapornikov.
V Andih v Peruju je podeželski srednješolski učitelj Walter Velásquez razmišljal o tem, kako lahko tehnologija prispeva k izobraževanju.
Leta 2020, v najhujšem trenutku pandemije, je ustvaril Kipija, robota, ki govori kečuanski jezik in dopolnjuje izobraževanje šolarjev v podeželskih skupnostih, ki ne morejo obiskovati pouka na daljavo, ker nimajo dostopa do interneta ali televizije.
Tokrat je na prošnjo nevladne organizacije rodil novega robota: Jovam. Nova naprava, ki so jo izdelovali šest mesecev, bo olajšala delo učiteljev v zaporih, kjer je internet za zapornike prepovedan.
DVV International nam je postavil izziv, zato smo za izdelavo Jovama izdelali domačo matično ploščo, ki vsebuje lasten domači čip in senzorje, razlaga učitelj. V Peruju ni industrije, ki bi proizvajala zaslone, kable in zvočnike, zato smo reciklirali dele mobilnih telefonov in elektronske odpadke, za telo pa smo uporabili 3D-tiskanje s koruznimi vlakni, tako da je biološko razgradljivo, če ga zakopljete, pojasnjuje.
Velásquez je pred 13 leti ustanovil naravoslovni laboratorij na javni šoli Santiago Antúnez de Mayolo, v revni provinci v dolini rek Apurímac, Ene in Mantaro.
Novi robot je nastal po zaslugi organizacije DVV International, ki v Peruju deluje že deset let in ki po besedah direktorja Walterja Quispeja spodbuja izobraževanje odraslih, zlasti tistih, ki so v zaporu.
Profesor Velásquez poudarja, da bo Jovam prvi robot, ki bo vstopil v zapor, in ga opisuje kot didaktično dopolnilo in motivacijsko orodje.
“Samostojno se premika naprej in nazaj, premika roke, odgovarja na vprašanja o ciljih trajnostnega razvoja in govori tudi nemško. V nasprotju z otroki, ki so v procesu učenja bolj akumulacijski, je odrasli bolj analitičen in interpretira” pravi Velásquez in opozarja na nekatere razlike v primerjavi s Kipijem.
“To je zanimiv razvoj, saj digitalno povezuje njegove možgane z obrazom: ko govori, odpira in zapira oči in usta; tako smo dosegli sinaptično povezavo, nekakšno nevronsko omrežje” pravi profesor, ki je od leta 2012 za svoje inovativno delo prejel več nagrad.
Za poučevanje z Jovamom je na voljo deset kartic z vprašanji, ki olajšajo interakcijo z učitelji in učenci, vendar je vodstvo zapora prosilo učitelja podeželske šole, naj robota opremi z multimedijskim projektorjem. To je tisto, s čimer se trenutno ukvarja.
Jovam je lahko zelo koristen pri tehnično-produkcijskem izobraževanju, kot zbirka modelov in slik za izboljšanje proizvodnih zmogljivosti, ki jih imajo, in za prebuditev želje po ogledu tega, kar se danes prodaja na trgu.
Quispe ocenjuje, da bo po pilotni izkušnji v zaporu Lurigancho nevladna organizacija naročila druge robote iz laboratorija profesorja Velásqueza za izobraževanje mladih in odraslih v zaporih v Ekvadorju in Kolumbiji. Strokovnjak meni, da je paradoks, da se izobraževalni robot za odrasle ni pojavil v domovini njegove organizacije, v Nemčiji.
“Morda je izobraževanje odraslih tam dobro pokrito in zagotovljeno, vendar je bil Jovam že povabljen na obisk v Nemčijo,” pravi Quispe.
Medtem profesor Velasquez uresničuje svoje sanje o odprtju tovarne robotov, izobraževalnega podjetja s svojimi nekdanjimi študenti, ki v regiji Huancavelica ne morejo najti priložnosti za zaposlitev. Trenutno je že patentiral Kipija in išče sredstva, da bi enako storil tudi za svojega starejšega brata Jovama.
Vir: El Pais
