5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

(INTERVJU) Myhajlo Todurov: »Gospodarski krizi, ki bo posledica vojne v Ukrajini, se ne moremo več izogniti«

Piše: L. K.  

O tem, kaj bi utegnila pomeniti vojna v Ukrajini za gospodarstvo, smo se pogovarjali z Myhajlom Todurovim, nekdanjim urednikom vzajemci.com, ki sicer prihaja iz  Ukrajine, iz mesta Mariupol.

Ekonomist Myhajlo Todurov je rojen 1988 v Mariupolu v Ukrajini. Od leta 2000 živi v Sloveniji. V tem času je bil več kot 13 let glavni urednik spletnega medija vzajemci.com, namenjenega osebnim financam in investicijam. V tem času je na temo financ objavil več kot 1.000 prispevkov. Ob tem je opravljal tudi naloge finančnega svetovanja in bil analitik v družbi in tudi v alternativnem skladu. Od lani poleti je šel na svoje in trenutno dela na več projektih, povezanih z mediji, financami in marketingom. Ureja svojo spletno stran – blog alternativni.si. Poglobljeno sodeluje z revijo Kapital ter upa na skorajšnjo izvedbo večje finančne konference v Sloveniji, ki je lani zaradi pandemije ni bilo moč izvesti.  

DEMOKRACIJA: Ruska invazija na Ukrajino se je začela danes ob 5h. Najbrž za vas to ni presenečenje? Napadena je država, od koder prihajate – kaj občutite ob tem? 

TODUROV: Seveda mi je ob tem neprijetno, saj imam na območju tudi še kar nekaj sorodnikov in prijateljev. Vendar bi težko rekel, da je vse skupaj nepričakovano, saj so se razmere za to kuhale dlje časa. V konfliktu so civilisti nedolžni, obenem pa prav oni tisti, ki bodo imeli največjo škodo.  

DEMOKRACIJA: V enem svojih člankov ste napisali, da bo to vojno občutil ves svet, še zlasti Evropa. Kako? 

TODUROV: Poleg očitnega, da so postale razmere v svetu veliko bolj nevarne, bomo posledice čutili predvsem pri višjih cenah. Namreč gre za državi, ki imata vsaka zase pomemben vpliv v svetu. Rusija je na eni strani velesila in njeno gospodarstvo sloni na izvozu energentov v EU. Ukrajina pa je ena večjih izvoznic pšenice in koruze na svetu, s čimer bi čutili dodaten pritisk na cene hrane. Pri upoštevanju rasti cen energentov, ki jih že beležimo in bodo vplivale na višje cene hrane zaradi višjega stroška proizvodnje, bo dodaten pritisk na cene predstavljala tudi blokada izvoza iz črnomorskih pristanišč. Štiri največje izvoznice pšenice – Ukrajina, Rusija, Kazahstan in Romunija – le-to dostavljajo v enega od pristanišč v Črnem morju. 

DEMOKRACIJA: Kaj bi utegnila ta vojna povzročiti financam, gospodarski rasti? 

TODUROV: Kot so v začetku leta napovedali analitiki investicijske banke JP Morgan, bi se cene nafte v primeru vojaškega spopada lahko dvignile vse do 150 ameriških dolarjev za sodček. To bi pričakovano gospodarsko rast v prvem letošnjem polletju znižalo iz 4,1 odstotka BDP na 0,9 odstotka BDP. Povprečna svetovna inflacija pa bi se v tem primeru več kot podvojila na 7,2 odstotka iz trenutno pričakovanih 3 odstotkov. To bi centralne banke prisililo v še hitrejše zaostrovanje denarnih politik, kot je za letos napovedano, kar bi v tako kratkem času imelo izredno negativen vpliv na borzne trge in na gospodarstva. Dvigom obrestnih mer bi se nedvomno morala pridružiti tudi ECB, saj le sledi inflaciji, je ne določa.  

DEMOKRACIJA: Kakšen vpliv bodo imele sankcije, ki jih je uvedla EU in jih morda še bo, na Rusijo – ali pa je postala medtem že premočna in neodvisna od EU? 

TODUROV: Nedvomno bodo imele sankcije velik vpliv in je v Rusiji pričakovati gospodarsko krizo. Diverzifikacija trgovinskih partnerjev ni tako visoka, da sankcij ne bi občutili in je EU še vedno zelo pomembna trgovinska partnerica Rusije. Kratkoročno bodo sankcije za proračun morda res imele slabši učinek zaradi višjih cen energentov, vendar energenti, čeprav pomembni, niso edina dobrina, od katere je odvisno rusko gospodarstvo. Torej, sankcije bodo imele velik negativni učinek.  

DEMOKRACIJA: Kakšen vpliv bodo imele te sankcije na EU gospodarstvo? In na slovensko? Kaj napovedujete?  

TODUROV: Na kratko, nič dobrega. Sankcije za pomembnejše trgovinske partnerice niso nikoli pozitivne, saj ima vsaka palica dva konca. Kot sem zapisal že prej, bomo kmalu občutili vpliv zaradi občutno višjih cen hrane in energentov. Osebno sem mnenja, da se gospodarski krizi, ki bo posledica dogajanja, ne moremo več izogniti. Pripraviti se moramo na višje cene hrane in energentov.  

DEMOKRACIJA: Kje je izvor rusko ukrajinskega konflikta? Stvar je zaostrena od ruske aneksije Krima – a se je gotovo pripravljala že veliko prej…. ? 

TODUROV: Ja, seveda. “Kuhalo” se je dlje časa. Gre za veliko državo s posameznimi regijami, ki so tako rekoč gospodarstvo zase in vsako ima svoje sektorje, ki so bolj razviti in svoje trgovinske partnerje. Vzhod države je že zgodovinsko gospodarsko bolj povezan z Rusijo, zahod pa z Evropo. Posledično je tudi prebivalstvo bolj naklonjeno tistim, s katerimi bolj sodeluje. Ne gre za nič nenavadnega ampak za normalen proces. Če se na eni strani omeji poslovanje z Zahodom, bi imel veliko škodo zahodni del države, če se omeji z Rusijo pa vzhodni. In temu smo priča. Za Ukrajino bi bila najboljša rešitev, da deluje kot most med Vzhodom in Zahodom ter ima korist od vseh.  

DEMOKRACIJA: Kje leži bistvo ruskega interesa za priključitev ukrajinskih ozemelj – zdaj že očitno kar cele Ukrajine? Je vzrok v naravnih bogastvih, ki jih ima Ukrajina? V njenem trgu? Je to zaradi sovjetske zgodovine in precejšnjega odstotka ruskega prebivalstva na vzhodu države?  

TODUROV: Težko rečem, bi pa rekel, da je razlog za posredovanje kombinacija vsega. Vsekakor ni vojna nikoli prava rešitev in je najslabša opcija za civilno prebivalstvo. Je pa dejstvo, da so razmere v regiji napete že dlje časa in so tudi obstreljevanja že en čas bila del vsakdana, čeprav niti blizu v takem obsegu, kot to gledamo danes. Prave razloge in razlage bomo verjetno dobivali sproti in lahko takrat ocenimo. 

DEMOKRACIJA: Kakšen razvoj dogodkov pričakujete? Najbrž težko kaj napoveste – pa vendar…

TODUROV: Drži, da je nemogoče napovedati, saj tudi če pogledamo sedaj, je bila do sedaj prava vojna na tistem območju le v medijih. Osebno upam, da bo šlo za hitro akcijo in da bo mir. Je pa nemogoče karkoli napovedati, kristalne krogle žal nimam. 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine