Piše: Álvaro Peñas
Ion Mischevca je moldavski zgodovinar in novinar, znan po svojih odkritih kritikah neomarksizma in evropske birokracije. Je avtor knjig Kdo smo? Zgodovinski esej o 100 letih velike unije in Manifest za združitev: protistrup neomarksizmu in progresivizmu.
Mischevca je na panelu o Zelenem paktu EU na konferenci MEGA v Kišinjevu trdil, da podnebna agenda bloka spominja na centralno načrtovanje v sovjetskem slogu – od zgoraj navzdol, nedemokratično in ločeno od ekonomskih in znanstvenih realnosti. Na podlagi moldavskih izkušenj pod komunizmom je opozoril, da zeleni dogovor tvega žrtvovanje evropske blaginje, suverenosti in svobode v prizadevanju za nedosegljiv okoljski ideal.
Zeleni dogovor Evropske unije primerjate s projekti, ki jih je izvajala Sovjetska zveza. Kaj imajo skupnega?
Moldavija je postsovjetska država in čeprav obstajajo nekatere razlike v primerjavi s tem, kar smo doživeli tukaj, obstaja veliko podobnosti v konceptu Evropskega zelenega dogovora. To idejo sta zasnovala predsednica Komisije Ursula von der Leyen in birokrati, ki jih ni nihče nikoli izvolil. Pa vendar oni odločajo, kaj naj kmetje počnejo, kako naj tovarne delujejo itd.
V bistvu gre za isto vrsto centraliziranega gospodarstva, kot smo ga imeli v Sovjetski zvezi, ki so ga vodili partijski birokrati, ki jih ni nihče izvolil. Seveda se je v ustavi Sovjetske zveze govorilo o ljudski demokraciji, toda kot je zdaj v Bruslju, je bilo popolnoma nedemokratično. Hruščov, Brežnjev, Andropov in vsi drugi so vladali z “diktati”, tako kot zdaj Evropska komisija: potrebujemo kvote, tega ali onega ne moremo proizvajati in tako naprej. In tako kot takrat so vsi ti načrti na papirju zelo lepi.
Sliši se zelo znano, toda realnost je bila zelo drugačna.
Da, v Moldaviji smo imeli na papirju veliko centralizirano in produktivno gospodarstvo, vendar je bila to lažna realnost. Centralizirano, načrtovano in regularizirano gospodarstvo, ki ga zdaj zagovarja Bruselj, je nekaj popolnoma komunističnega in tega si ne želimo; proti temu smo se že borili in nočemo, da bi to ponovili.
Obstaja tudi lažno dojemanje krivde, ki je prevzelo vodstvo Evropske unije: bili smo kolonizatorji, zdaj pa moramo pomagati vsem državam sveta, vključevati nezakonite priseljence v naše družbe itd.
Ta ideja je absurdna, saj je bila več kot polovica evropskih držav v nekem trenutku sama kolonizirana. Moldavija je bila kolonija Sovjetske zveze, prav tako Poljska, Romunija, Madžarska in Litva. Bili smo žrtve in se ne moremo počutiti krive za tisto, česar nismo storili. Zato ne moremo sprejeti, da neizvoljeni birokrati v Bruslju uporabljajo evropsko kolonialno preteklost kot opravičilo za uvedbo drastičnih politik zmanjševanja ogljika danes. Poleg tega, tudi če bi emisije zmanjšali na nič, kakšen vpliv bi to imelo na svet na okolje? Praktično bi bil zanemarljiv, saj izpuščamo le 7–8 %, medtem ko bodo države, kot so Kitajska, Indija in Združene države Amerike, še naprej onesnaževale.
Celoten intervju si lahko preberete TUKAJ.
