Piše: Andrej Sekulović
András László je madžarski poslanec Evropskega parlamenta in član stranke Fidesz. Z njim smo se pogovarjali o stanju znotraj Evropske unije, kot tudi o vzdušju na Madžarskem spričo pomembnih volitev, ki bodo letos aprila.
András László, rojen 16. februarja 1984, je madžarski politik in od leta 2024 poslanec Evropskega parlamenta, izvoljen na listi stranke Fidesz–KDNP. Pred izvolitvijo je deloval v madžarskih državnih institucijah ter v Evropskem parlamentu, med drugim na ministrstvih in v mednarodnem političnem okolju stranke Fidesz. Znan je tudi kot politični komentator in spletni vplivnež, ki zagovarja konservativna in suverenistična stališča. V Evropskem parlamentu je član odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter pododbora za človekove pravice, ukvarja pa se predvsem z vprašanji migracij, varnosti in nacionalne suverenosti.
Gospod László, kot evropski poslanec ste član skupine Patrioti za Evropo, ki je razmeroma nova na evropskem parketu. Kako je nastala?
Skupina oziroma stranka Patrioti za Evropo je bila ustanovljena po evropskih volitvah leta 2024. Zelo hitro smo postali tretja največja skupina v Evropskem parlamentu. Kaj takega, da bi na novo ustanovljena skupina nemudoma postala tretja največja v parlamentu, se ni zgodilo še nikoli prej. Menim, da je to le odraz volje ljudstva oziroma evropskih državljanov, ki si želijo sprememb tako na evropski kot na nacionalni ravni. Zato nam je uspelo sestaviti to skupino, ki je združila konservativce, ekonomsko liberalne stranke, libertarno miselnost ter tudi nekatere popolnoma nove stranke v Evropskem parlamentu. K nam so prišli bivši člani Evropske ljudske stranke ter Identitete in demokracije pa tudi stranke, ki so se prvič pojavile v Evropskem parlamentu. Kot pravite, smo precej mlada skupina.
Kakšne so glavne smernice Patriotov za Evropo? Kakšno politiko zagovarjate?
Predstavljamo spremembe v Bruslju, predvsem na področju civilizacijskih vprašanj, kot so množične migracije ali levičarska zelena agenda, ki so aktualna v zadnjih letih. Zagovarjamo suverenost, saj od Lizbonske pogodbe leta 2009 ni bilo nobenih sprememb na evropski ravni. A kljub temu si evropske ustanove in Evropska komisija v praksi prisvajajo vse več moči, ki pa nima nobenih pravnih podlag. Zagovarjamo torej suverenost in politiko, ki postavlja Evropo in Evropejce na prvo mesto; zaščititi moramo naše meje in se vrniti k zdravi pameti glede gospodarskih regulacij in politike.
Kako pa komentirate porast tehnologije in spleta v okviru svobode govora ter cenzure?
To je zelo zanimiva in pomembna tema za vse. Tehnologija in splet sta drastično spremenila naša življenja, predvsem v zadnjih 15 letih. S pametnimi telefoni imamo splet v svojem žepu. To ima tako pozitivne kot negativne vidike. Pozitivno je, da z bolj dostopnim spletom pridobimo cenejši način komuniciranja. Politiki ali običajni ljudje, ki želijo širiti določena sporočila, to lahko počnejo veliko laže in so lahko v stikih z drugimi ljudmi. Državljani neposredno komunicirajo s politiki. Vloga čuvajev ali nadzorovalcev mnenj, ki so jo nekoč imeli osrednji mediji, pa se je močno skrčila.
Kakšne pa so negativne posledice tehnološkega napredka in spleta?
Kar se tiče negativnih aspektov, je vmešavanje v volitve postalo bolj preprosto. Družbena omrežja vas lahko cenzurirajo preko algoritmov ali prikrito blokirajo vaše vsebine, da postanejo neopazne, ne da bi vi to sploh vedeli; lahko le domnevate na podlagi majhnega števila ogledov. Tudi tuje vmešavanje je postalo cenejše. Ni več potrebno veliko denarja za ustanavljanje podjetij v tujih državah; vpliv se lahko izvaja preko anonimnih uporabniških računov ali spletnih strani. Tako se lahko vmešava kdor koli od zunaj.
Glede tega velja omeniti tudi predloge za ustanavljanje t. i. ščita za demokracijo s strani Evropske komisije …
Pri teh stvareh, kot sta ščit za demokracijo ali mreža preverjevalcev dejstev Evropske unije, gre za reakcijo. Vse to predstavlja veliko težavo, saj ne rešuje ničesar. Hočejo cenzurirati določene informacije in odločati, do katerih lahko ljudje dostopajo. Tako izničujejo učinek demokratizacije, ki ga omogočajo tehnologija, splet in družbena omrežja. Menim, da so ljudje sposobni razumeti in razlikovati med tem, kaj je dobro in kaj slabo, ter odločati, v katero smer naj gre njihova država. Zato bi morali imeti pravico do svobodnega izražanja in komuniciranja med seboj ter s političnimi voditelji, brez vmešavanja.
Velikokrat poslušamo opozorila, da bi nereguliran splet lahko odprl vrata lažnim novicam in manipulacijam. Kaj vi menite o tem?
Čeprav vse to omogoča cenejšo in lažjo manipulacijo, postaneta laž in manipulacija tudi veliko bolj zaznavni. Če nekdo nekaj objavi na družbenih omrežjih, lahko vsak drug uporabnik opozori, da gre za neresnico, in predstavi resničen potek dogodkov ter ustrezne dokaze. Tako pride do nekakšnega spontanega družbenega nadzora. Menim, da moramo v demokraciji zaupati državljanom, ki lahko sami uveljavljajo ta družbeni nadzor pri drugih ljudeh in pri vprašanjih, ki se jim zdijo pomembna. To obenem zagotavlja svobodo govora, čeprav je seveda v navzkrižju z interesi nekaterih, predvsem na politični levici.
Ste tudi član madžarske vladajoče stranke Fidesz Viktorja Orbána. Glede na to, da imate letos tudi vi pomembne volitve, nam morda lahko poveste, kolikšno podporo ljudstva ima trenutno Orbánova vlada in kaj lahko pričakujemo na parlamentarnih volitvah na Madžarskem?
Na Madžarskem bomo imeli volitve v aprilu. Parlamentarne volitve so sicer na vsake štiri leta. Pred tokratnimi volitvami smo priča zelo nenavadni situaciji, saj so stare levičarske stranke pa tudi liberalci in zeleni pravzaprav izginili, nova stranka oziroma nova oseba pa je zasedla ves politični prostor opozicije. Gre za poslanca Evropskega parlamenta, ki v bistvu nima nove vizije za Madžarsko. Skuša le kanalizirati jezo, ustvarjati kontroverznost, stopnjevati pritisk na vlado in zahtevati spremembe. Obenem je v vsakem pogledu odvisen od celotne levičarske infrastrukture, torej njenih omrežij in ustanov, na katere so se v preteklosti zanašali naši stari nasprotniki iz levice. Zanaša se na iste medije in strokovnjake, kar pomeni, da njegovo politiko oblikujejo isti ljudje. Predstavlja se kot nekdo, ki naj bi prinašal spremembe, a je pravzaprav le nov obraz starega levičarskega establišmenta. Mislim, da je to nekaj, kar je zelo pogosto tudi v Sloveniji in številnih drugih državah; gre za star trik, s katerim skušajo prevarati narod.
Kakšen pa bo po vašem mnenju rezultat teh volitev? Kako se bo odrezal Fidesz?
Mislim, da imamo zelo dobro možnost ponovne izvolitve. Madžarska se je pri številnih vprašanjih postavila na pravo stran, saj je steber naše politike zdrav razum. Namesto tega, kar si za Evropo in Madžarsko želijo birokrati Evropske unije, mi na evropski ravni branimo politične odločitve, interese in želje Madžarov. To seveda ni všeč številnim levičarjem v Bruslju, a kljub temu je naša družinam naklonjena politika, ki je tudi proti nezakonitim migracijam, doma zelo priljubljena že deset let.
Madžarska je seveda znana po tem, da ima politiko, ki se precej razlikuje od bruseljskih levoliberalnih smernic …
Naša politika za nacionalno suverenost in proti ogromnim pritiskom bruseljskih elit je med Madžari zelo priljubljena. Cenijo tudi našo politiko pomoči mladim parom pri kupovanju in ustvarjanju doma ter politiko davčnih olajšav podjetjem in družinam. Prav tako cenijo, da smo se v zadnjih petnajstih letih, odkar smo na oblasti (od leta 2010), vedno odločali za zdravorazumski pristop, ki ga je želela večina prebivalstva, ter da smo zagotovili stabilnost v času, ko v Evropi opažamo veliko nestabilnosti – tudi v velikih državah, kot so Nemčija, Francija, Španija itd. Vem, da na ravni posameznikov nekaj novega vedno zveni razburljivo in vznemirljivo, a menim, da bodo ljudje, ko se bodo ozrli okoli sebe in se znašli pred odločitvijo, komu zaupati prihodnja štiri leta vladanja, sprevideli, da smo varna in zanesljiva izbira, na katero se lahko zanesejo. To je tudi naša obljuba madžarskemu ljudstvu.
Mislite, da se bo Bruselj skušal od zunaj vmešavati v volitve na Madžarskem?
Bruselj se je že skušal vmešavati na zadnjih volitvah leta 2022. Seveda se je vmešaval tudi pozneje, denimo tako, da zadržuje evropska sredstva, ki jih je dogovor o evropskem proračunu namenil Madžarski. A nam jih nočejo dati zaradi naših politik glede vojne v Ukrajini, množičnih migracij in prodružinskih politik, ki nasprotujejo transspolni ideologiji spola. To so nam tudi jasno dali vedeti. Najbolj sporno je, da ne gre za zadeve, ki bi bile v pristojnosti Evropske unije. Izobraževalna, družbena in družinska politika je v pristojnosti države. Zunanja politika prav tako. Migracijska politika in zaščita mej sta v prvi vrsti vprašanji varnosti, ki sta prav tako v pristojnosti države. Zato je jasno, da kršijo pogodbe EU; to pa počnejo, da bi pomagali našim nasprotnikom in postavili vlado v težko situacijo. To so počeli že ob zadnjih volitvah in še vedno počnejo danes, tudi z zadrževanjem denarja, ki pripada Madžarski. Na takšen način tako aktivno kot pasivno pomagajo našemu nasprotniku na volitvah.
Za konec še vprašanje: kakšne spremembe bi bile potrebne znotraj Evropske unije, da bi Evropa znova postala močna geopolitična sila?
Temeljne spremembe znotraj evropske politike se bodo zgodile le, če bo prišlo do temeljnih sprememb pri nacionalnih politikah. O tem, v katero smer gre Evropska unija, ne odločata le Evropski parlament in Evropska komisija, temveč tudi Evropski svet, v katerem predstavniki članic – premierji ali predsedniki – zastopajo stališča svojih držav. Dokler ne bo sprememb pri številnih nacionalnih vladah – in pri tem upam, da bo na oblast prišlo več konservativnih in domoljubnih strank –, žal ne bo sprememb na evropski ravni. Med zadevami, ki jih je treba spraviti v red, sta migrantska kriza, katere posledice so po desetih letih izjemno negativne, in energetska politika, saj ne moremo imeti konkurenčnega evropskega gospodarstva in industrije brez poceni energije; če sta v Evropi plin in elektrika dvakrat ali trikrat dražja kot v ZDA ali na Kitajskem, ne bodo le njihova podjetja manj konkurenčna, temveč bodo evropska podjetja odšla iz Evrope in svojo proizvodnjo preselila v druge države. To ni dobro za Evropo.
