Če bruseljski baroni po odhodu Velike Britanije iz EU skušajo prikazati, kot da je vse v redu, boji, ki trenutno potekajo okoli oblikovanja proračuna EU kažejo, da je to vse prej kot res. Trenja naj bi bila še posebej izrazita med tako imenovanimi varčnimi državami in ostalimi, ki so upravičene do kohezijskih sredstev iz proračuna EU. Edini zaenkrat doseženi konsenz je, da bodo na koncu vsi nezadovoljni. Glavni razlog je, da Velika Britanija kot nekdaj 3. največja plačnica v EU proračun po odhodu iz EU ne prispeva več v proračun, medtem ko ima Evropska komisija velikopotezne načrte o oblikovanju skupne evropske vojske in financiranju boja proti globalnemu segrevanju. Kratko bodo na račun tega potegnile države v razvoju.
Z odhodom Velike Britanije iz Evropske unije je v prihajajočem proračunu EU nastala finančna luknja, ki znaša 12 milijard evrov letno.
To vrzel na bi po novem morali zakrpati Danska in Nizozemska, ki pa nad dejstvom, da bi morali financirati kohezijski razvoj držav v razvoju, nista preveč navdušeni.
Večletni finančni okvir naj bi v novem obdobju do leta 2027 bil težek 1,25 bilijona evrov. Za primerjavo, v obdobju 2014-2020 je znašal “zgolj” 1 bilijon.
Razlog za povečanje proračuna je po pisanju Breitbarta iskati v apetitih EU po oblikovanju skupne EU vojske, forsiranju zelene agende, napovedih nadaljnjih širitev EU na jugovzhod celine, zagotavljanju kohezijskih sredstev za trenutno 15 držav članic v razvoju, ter konec koncev celo sestavi novega načrta za upravljanje z migracijami.
Evropski komisiji s takimi velikopoteznim načrtom ni mogoče očitati pomanjkanje ambicioznosti. A kakor kaže, bo končni rezultat zgolj nezadovoljstvo vseh vpletenih. “V teh pogajanjih ne pričakujemo, da bodo države članice zadovoljne, ključna bo stopnja nezadovoljstva,” je povedal eden od uradnikov EU.
Eden od predstavnikov t. i. varčnih držav pa ni bil tako optimističen. “Ni pogojev,” je rekel. “Razen tega, da ne bomo plačali, ni veliko za povedati.”
Ivan Šokić/Nova24TV
