Piše: Bogdan Sajovic
Val nasilja v Franciji se nadaljuje. Nasilje nima nič skupnega z upravičenimi protesti. Evropska levica črpa »navdih« iz dogajanja v Franciji in napoveduje širjenje kaosa tudi v druge evropske države. Politični in medijski establišment si še vedno zatiskata oči.
V Franciji se nadaljuje val nasilja, katerega glavni akterji so pripadniki levice, povezani z migranti tretjega sveta oziroma osebami migrantskega porekla. »Vzrok« za izbruh tega nasilja sta bila kvazi nasprotovanje francoskih dijakov slabemu stanju v izobraževanju in protest zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov francoske vlade. No, ta kvazi razlog je bil kmalu popolnoma diskreditiran z akcijami nasilne drhali, ki že tedne divja, pleni in uničuje po francoskih mestih.
Kako naj bi izboljšanju šolskega sistema pomagali fizični napadi na učitelje in razgrajanje ali celo požigi šol? Uničevanje javne infrastrukture, avtomobilov, požiganje upravnih stavb po Parizu in mnogih drugih francoskih mestih? Onečaščene katoliške cerkve? Onesnaženi in poškodovani kulturni spomeniki? Izropana draguljarna v Nantesu? Izropani butiki z modnimi dodatki prestižnih znamk, prodajalne bele tehnike in mobilnih telefonov ter zlatarne v Parizu, Marseillu, Lyonu, Grenoblu in drugih mestih? Požig turistične agencije v Lillu?
Medijska in politična elita si zatiskata oči
Nikakor, saj namen izgredov, ki smo jim priča, tudi ni bil in ni kakršna koli izboljšava stanja v Franciji. Namen je uničenje naše evropske civilizacije. Levica je pri tem sklenila zvezo z migranti, predvsem tistimi z islamističnim ozadjem, pri tem pa jih podpirajo zaslepljenci, ki so desetletja nekritično sprejemali globalistično multikulturno propagando.
Francoski predsednik Macron in večina političnega establišmenta si zatiskata oči, prav tako pa si jih zatiskajo tudi osrednji mediji. In to ne le v Franciji, temveč po celotni Evropi. Kako tudi ne bi, saj so sami desetletja širili globalistično propagando, desetletja množično uvažali drhal tretjega sveta v Evropo ter desetletja ne le tolerirali, ampak tudi proračunsko subvencionirali levičarske stranke, gibanja in nevladne organizacije. Tako so sami pripravili razmere, ki smo jim priča danes – razmere, za katere kaže, da se bodo iz Francije širile tudi v druge evropske države.
Natančna ocena bivšega avstrijskega kanclerja
Med redkimi, ki so pravilno ocenili trenutne razmere, je nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kurz, ki je bil z enaintridesetimi leti najmlajši avstrijski kancler v zgodovini, je bil v času svojega kanclerstva med redkimi evropskimi predsedniki vlad, ki so opozarjali na nevarnost množičnih migracij.
Kurz, ki po odhodu iz aktivne politike gradi novo kariero v mednarodnem finančnem svetu, je na družbenem omrežju takole komentiral nasilno levičarsko-islamistično zavezništvo:
»Že več kot teden dni smo priča vse bolj zaskrbljujočim prizorom iz Francije in drugih delov Evrope: gorečim mestnim hišam, izropanim trgovinam in surovemu nasilju.
Dogajanje, ki so ga predstavljali kot »študentske proteste«, vse bolj spominja na prizore iz državljanske vojne.
Za to drhaljo stoji nenavadno zavezništvo: dobro organizirani levičarski skrajneži in politični islam. Dve gibanji, ki si težko bolj nasprotujeta – a sta združeni v zavračanju naše svobodne in odprte družbe.
Oboji so sovražniki razsvetljenstva. Skrajna levica se rada predstavlja kot njegova varuhinja, a hkrati koraka z ramo ob rami s tistimi, ki zavračajo svobodo govora in vsa načela liberalne družbe.
Poleg samega nasilja najbolj šokira nepripravljenost priznati, kaj se dogaja, oziroma celo očiten poskus mnogih, da bi prikrili resnico.
Nasilje, ki smo mu priča, nima prav nič skupnega z legitimnimi študentskimi protesti. Zame ti prizori odražajo posledice skoraj dveh desetletij zgrešene migracijske politike.
Če nemudoma ne spremenimo smeri, tvegamo, da bomo kmalu priča enakim prizorom v Berlinu, na Dunaju in v Münchnu.
Madžarska in druge srednjeevropske države so bile vrsto let deležne ostrih kritik svojih zahodnoevropskih sosed zaradi svojega pristopa k migracijam. Danes Budimpešta, Varšava in Praga izstopajo kot otoki miru.«
S Francijo navdihnjeni evropski levičarji
Tako Kurzeva ocena stanja kot njegovo predvidevanja sta še kako na mestu. Levičarske stranke in organizacije po vsej Evropi namreč pozivajo svoje simpatizerje, naj črpajo »navdih« iz nedavnih nasilnih izgredov v Franciji in v svojih državah organizirajo podobne proteste.
Zaradi tega razvoja dogodkov so se nemški uradniki in organi pregona začeli pripravljati na morebitne nasilne proteste v prihodnjih dneh. Varnostni predstavniki namreč opozarjajo, da šokantni dogodki v Franciji kažejo na obstoj »strukturiranega« gibanja, ki po vsej Evropi organizira proteste prek digitalnih kanalov.
Nemški notranji minister Jan Redmann je za časopis Die Welt pojasnil, da oblasti pozorno spremljajo pozive k demonstracijam v Nemčiji. Te na spletu načrtovane in napovedane proteste podpirajo lokalne levičarske skupine, ki med drugim zahtevajo tudi »boljšo zaščito podnebja«, ukrepe proti naraščajočim življenjskim stroškom in ukinitev obveznega služenja vojaškega roka. Redmann je poudaril, da ga ti pozivi »izjemno skrbijo«; po navedbah naj bi se za udeležbo prijavilo »skoraj 13.000« ljudi v 21 nemških mestih. »Ne verjamem trditvam organizatorjev, da se distancirajo od morebitnega nasilja,« je dejal Redmann.
Ines Schwerdtner, sopredsednica socialistične stranke Die Linke (Levica), je namreč pozvala lokalne levičarske organizacije, naj »posnemajo« dogajanje v Franciji. Na spletnem brifingu za mlade iz stranke Die Linke je izjavila: »To, kar deluje v Franciji, moramo izvesti tudi v Nemčiji.«
Podobno v Angliji medijska hiša GB News poroča, da svetniki londonske Zelene stranke (Green Party) ljudi aktivno pozivajo k udeležbi na prihajajočih demonstracijah, ki so »navdihnjene s protesti v Franciji«. Ti pozivi segajo že v 18. oktober, ko je Florence Schechter, svetnica Zelene stranke v londonski občini Hackney, objavila letak s pozivom k »pohodu proti varčevalnim ukrepom« (March Against Austerity), ki naj bi bil »navdihnjen« s francoskimi protesti.
V zadnjih dneh so po Evropi – v Španiji, Italiji, Grčiji in Belgiji – že potekali protesti, »navdihnjeni s Francijo«; v vseh primerih je bila kot razlog za proteste navedena zahteva po boljših pogojih v izobraževalnem sistemu. Dejansko pa so, tako kot v Franciji, predvsem razbijali in požigali infrastrukturo, ustvarjali kaos in skušali opleniti, kar se je le dalo.
Italijanska vlada se banditom postavlja po robu
Kot rečeno, je francoska vlada popolnoma odpovedala. V nasprotju z njo pa se italijanska vlada Giorgie Meloni banditom postavlja po robu. V Milanu, ki je za zdaj žarišče izgredov v Italiji, je vlada v središče mesta – kjer se nahaja tudi slavna katedrala – poslala pripadnike elitnega padalskega polka, da prevzamejo varovanje mestnega centra. Napovedali so tudi, da bodo milanski garnizon okrepili z dodatnim bataljonom vojske – približno 500 vojakov.
Za nameček je vlada napovedala še nekaj odlokov, s katerimi nameravajo udariti po banditih. Za začetek so za izgrednike predvidene zaporne kazni do pet let in globe do 20.000 evrov. Kazni bodo višje za tiste, ki bodo v izgredih sodelovali zamaskirani, ki bodo delovali v večjih skupinah (pet ali več ljudi) in ki bodo koga poškodovali. Pooblastila varnostnih služb bodo omogočila tudi preventivno pridržanje mladoletnikov. Poleg tega pa bodo starši finančno odgovorni za škodo, ki jo bodo povzročili njihovi mladoletni otroci.
Po podatkih italijanskih oblasti je sicer polovica aretiranih imigrantskega porekla, kar statistično gledano pomeni, da je štirikrat bolj verjetno, da se bodo pridružili uničevalski in plenilski drhali kot domačini. Zato je temeljita remigracija ne le upravičena, ampak nujna.
