Piše: G. B.
Hrvaška je predsednika črnogorskega parlamenta in še dva vidna politika zaradi “krhanja dobrososedskih odnosov” razglasila za nezaželene osebe, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Zagrebu. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je pojasnil, da je za to odločitvijo resolucija o genocidu v Jasenovcu, ki so jo junija sprejeli v Podgorici.
Predsednik črnogorskega parlamenta Andrija Mandić, podpredsednik vlade Aleksa Bečić in Milan Knežević so vsi voditelji strank v nedavno preoblikovani vladi.
Zagreb je sporočil, da je trojica nezaželena zaradi “krhanja dobrososedskih odnosov” in “zlorabe Republike Hrvaške v notranjepolitične namene”, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. V uradnem pojasnilu je zunanje ministrstvo navedlo, da je večina črnogorskih poslancev potegnila poteze, ki da bi se lahko na negativni način odrazile na bilateralnih odnosih in poti Črne gore v EU. Grlić Radman je kasneje dejal, da je trojica politikov “vodila do poslabšanja odnosov” med državama, pri tem pa posredno navedel nedavno sprejetje resolucije o Jasenovcu, ki so jo podprli poslanci strank omenjenih voditeljev. Sploh Nova srbska demokracija (NSD), ki jo vodi Mandić, in Demokratska ljudska stranka (DNP), ki jo vodi Knežević, veljata za Beogradu in Moskvi naklonjeni stranki.
Omenjena resolucija je že pred uradnim sprejetjem na Hrvaškem naletela na oster odziv. Poslanci 81-članske črnogorske skupščine so 28. junija z 41 glasovi kljub temu podprli resolucijo o genocidu v taboriščih Jasenovac, Dachau in Mauthausen. Resolucija se je prvotno nanašala zgolj na taborišče nekdanje Neodvisne hrvaške države (NDH), vendar so med zasedanjem vanjo vključili še nacistični koncentracijski taborišči Dachau in Mauthausen. Opozicija, ki je glasovanje bojkotirala, je trdila, da gre za zlorabo vpliva Beograda v Črni gori s ciljem poslabšanja odnosov med Podgorico in Zagrebom.
Mandić je kot predlagatelj besedila očitke opozicije zavrnil. Predlog o sprejetju resolucije je sicer podal v odgovor na črnogorsko podporo resoluciji o genocidu v Srebrenici v Združenih narodih. Slednja je namreč povzročila veliko razburjenja predvsem v Srbiji in Republiki Srbski.
Hrvaška je mnenja, da je Črna gora s sprejetjem resolucije o ustaškem taborišču, kjer je NDH pobila na deset tisoče ljudi, največ Srbov, politizirala žrtve. Mandić je na današnji seji parlamenta v Podgorici izrazil začudenje nad odločitvijo Zagreba, a povedal, da ne načrtujejo recipročnih ukrepov, navaja črnogorska tiskovna agencija Mina.
To seveda ni edini primer, ko so sedanji črnogorski vodilni politiki nezaželeni. Črna gora je sicer preoblikovano vlado dobila v teh dneh, v njej pa sta tudi dve proruski stranki, zaradi česar so močno kritični v EU. Obe proruski stranki, ki sta dobili tri ministrstva in dve podpredsedniški mesti, zahtevata, da Črna gora odpravi sankcije proti Rusiji, prekliče priznanje Kosova ter izstopi iz Nata.
Precej drugače pa se o njih izraža slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je bila spomladi na obisku v Črni gori, lani jeseni pa je dejala, da je Črna gora “lokomotiva, ki vleče Zahodni Balkan proti EU”. Ni pa skrivnost, da je sedanji vrh črnogorske politike tudi zelo blizu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, pa tudi sicer je povezan tako s Srbijo kot Republiko Srbsko.
