Piše: Spletni časopis
V Beogradu, Skopju in Haagu je vladni koaliciji uspelo prepričati večino volivcev, da so podprli njihov zakon za astronomskem pokojninske dodatke nagrajencem države na področju kulture.
Na Balkanu se ni prijel poziv Roberta Goloba in Aste Vrečko volivcem, da naj ne glasujejo za njihov zakon. In so ga tam podprli, da so Golob, Vrečkova in Han vsaj nekje zmagali. Han je edini branil lasten zakon. V večini ambasad po svetu pa je ta zakon padel, a manj odločno kot v Sloveniji, kjer je bil rezultat za vladajoče stranke prava katastrofa. V Parizu je bilo število glasov za in proti izenačeno. Po ambasadah se je razpletlo tako:
Podatki so dostopni za tiste, kjer je glasovalo vsaj deset volivcev. Glede na malo število glasujočih na veleposlaništvih lahko sklepamo, da so večinoma na razplete v največji meri vplivali zaposleni in njihovih bližnji, kar nakazuje, da so tudi številni volivci vladnih strank tam precej verjetno glasovali proti privilegijem.
Podobno bilo verjetno tudi v Sloveniji, da so bili med nasprotniki zakona na referendumu tudi številni volivci vladnih strank. Po še neuradnih in nedokončnih rezultatih je bilo za astronomske pokojninske dodatke državnim nagrajencem v nedeljo 32.484 volivcev. Če primerjamo s parlamentarnimi volitvami leta 2022 je tam več volivcev kot tokrat za vladni zakon glas namenilo stranki Resni.ca, za katero je bilo 34.107 volivcev, koaliciji Povežimo Slovenijo, za katero je bilo 40.612 volivcev ali listi Marjana Šarca, ki ji je glas namenilo 44.401 volivcev. Nobena od teh strank ni dosegla praga. Z rezultatom referenduma v nedeljo se vladne stranke, če bi to odražalo njihovo volilno bazo, po številu glasov niti približale ne bi vstopu v državni zbor. Vse tri. Takšna katastrofa se jim je zgodila.
Volivci, tudi iz vladnih strank, zelo verjetno niso glasovali ali bojkotirali po direktivah voditeljev. To nam le slikajo propagandisti vladnih strank, ki imajo velik vpliv tudi v največjih medijih. Volivci so preprosto zavračali slabe rešitve. In to tudi volivci vladnih strank. Tudi trditve, da so vladne stranke zmagale, ker so njihovi volivci bojkotirali odločanje, so dokazljiva neumnost. Izgubili so, ker je opoziciji uspelo doseči zavrnitev zakona. Po vrhu pa s tem trdijo, da bi lahko na volišča za svoj zakon, za katerega je težko razumeti, zakaj bi ga pametni ljudje podprli, spravili 370.000 volivcev, če jih ne bo pozvali k bojkotu lastnega zakona. Svoboda je na volitvah leta 2022 imela 410.769 volivcev, a jih je pol medtem izpuhtelo. Udeležba na tistih volitvah pa je tudi izrazito odstopala navzgor in podobne na referendumih nikakor ni mogoče doseči.
Tudi če bi vse volivce vladnih strank z bajoneti prignali na volišča in jih prisilili, da glasujejo za privilegije državne elite, bi zelo verjetno še vedno izgubili.
Matematika se jim ne izide niti, če bi bili njihovi volivci res popolnoma in povsem poslušani. Pa niso. Ne na desni in ne na levi.
Zapisnik o razpletu v Beogradu, kjer je vladnim strankam uspelo dobiti večino za svoj zakon o dodatnih pokojninskih pravicah državno nagrajenih kulturnikov je takšen:
V Beogradu, Skopju in Haagu je vladni koaliciji uspelo prepričati večino volivcev, da so podprli njihov zakon za astronomskem pokojninske dodatke nagrajencem države na področju kulture. Na Balkanu se ni prijel poziv Roberta Goloba in Aste Vrečko volivcem, da naj ne glasujejo za njihov zakon. In so ga tam podprli, da so Golob, Vrečkova in Han vsaj nekje zmagali. Han je edini branil lasten zakon. V večini ambasad po svetu pa je ta zakon padel, a manj odločno kot v Sloveniji, kjer je bil rezultat za vladajoče stranke prava katastrofa. V Parizu je bilo število glasov za in proti izenačeno. Po ambasadah se je razpletlo tako:
Podatki so dostopni za tiste, kjer je glasovalo vsaj deset volivcev. Glede na malo število glasujočih na veleposlaništvih lahko sklepamo, da so večinoma na razplete v največji meri vplivali zaposleni in njihovih bližnji, kar nakazuje, da so tudi številni volivci vladnih strank tam precej verjetno glasovali proti privilegijem.
Podobno bilo verjetno tudi v Sloveniji, da so bili med nasprotniki zakona na referendumu tudi številni volivci vladnih strank. Po še neuradnih in nedokončnih rezultatih je bilo za astronomske pokojninske dodatke državnim nagrajencem v nedeljo 32.484 volivcev. Če primerjamo s parlamentarnimi volitvami leta 2022 je tam več volivcev kot tokrat za vladni zakon glas namenilo stranki Resni.ca, za katero je bilo 34.107 volivcev, koaliciji Povežimo Slovenijo, za katero je bilo 40.612 volivcev ali listi Marjana Šarca, ki ji je glas namenilo 44.401 volivcev. Nobena od teh strank ni dosegla praga. Z rezultatom referenduma v nedeljo se vladne stranke, če bi to odražalo njihovo volilno bazo, po številu glasov niti približale ne bi vstopu v državni zbor. Vse tri. Takšna katastrofa se jim je zgodila.
Volivci, tudi iz vladnih strank, zelo verjetno niso glasovali ali bojkotirali po direktivah voditeljev. To nam le slikajo propagandisti vladnih strank, ki imajo velik vpliv tudi v največjih medijih. Volivci so preprosto zavračali slabe rešitve. In to tudi volivci vladnih strank. Tudi trditve, da so vladne stranke zmagale, ker so njihovi volivci bojkotirali odločanje, so dokazljiva neumnost. Izgubili so, ker je opoziciji uspelo doseči zavrnitev zakona. Po vrhu pa s tem trdijo, da bi lahko na volišča za svoj zakon, za katerega je težko razumeti, zakaj bi ga pametni ljudje podprli, spravili 370.000 volivcev, če jih ne bo pozvali k bojkotu lastnega zakona. Svoboda je na volitvah leta 2022 imela 410.769 volivcev, a jih je pol medtem izpuhtelo. Udeležba na tistih volitvah pa je tudi izrazito odstopala navzgor in podobne na referendumih nikakor ni mogoče doseči.
Tudi če bi vse volivce vladnih strank z bajoneti prignali na volišča in jih prisilili, da glasujejo za privilegije državne elite, bi zelo verjetno še vedno izgubili.
Matematika se jim ne izide niti, če bi bili njihovi volivci res popolnoma in povsem poslušani. Pa niso. Ne na desni in ne na levi.
Zapisnik o razpletu v Beogradu, kjer je vladnim strankam uspelo dobiti večino za svoj zakon o dodatnih pokojninskih pravicah državno nagrajenih kulturnikov je takšen:
