Piše: STA, C. R.
Na ulicah britanske prestolnice se je v pričakovanju današnjega kronanja Karla III. in njegove soproge kraljice Camille v jutranjih urah zbrala množica ljudi. Mnogi so se ob poti sprevoda utaborili že več dni pred samim dogodkom, prvi gostje pa so medtem že vstopili v Westminstrsko opatijo, kjer bo potekalo kronanje.
Na ulicah Londona, zlasti ob poti sprevoda, v katerem se bo kraljevi par popeljal v Westminstrsko opatijo in nato nazaj v Buckinghamsko palačo, se je v jutranjih urah zbrala množica ljudi. Številni so se ob poti zbirali že več dni pred samim dogodkom, poroča britanski BBC.
Na trgu Trafalgar Square se je zbrala tudi manjša skupina nasprotnikov monarhije. Skupina Republic, ki se zavzema za ukinitev monarhije, je pozvala k protestu, na katerem pričakuje do 2000 ljudi.
Prvi gostje so medtem že vstopili v Westminstrsko opatijo, kjer bo potekalo kronanje. Med njimi so bili za zdaj predvsem poslanci zgornjega doma britanskega parlamenta.
Britanski premier Rishi Sunak se je na Twitterju pohvalil, da nobena država ne bi mogla pripraviti tako osupljivega spektakla. “Vendar to ni le predstava. To je ponosen izraz naše zgodovine, kulture in tradicije,” je nadaljeval in kronanje označil za “cenjen obred, s katerim se bo rodilo novo obdobje”.
V Londonu bodo danes kronali Karla III., ki je sicer prestol zasedel že ob smrti Elizabete II. septembra lani. Krono bo 74-letnemu kralju na slovesnem obredu, ki s svojo simboliko sega skoraj 1000 let v preteklost, na glavo posadil anglikanski nadškof Justin Welby. Slovesnost se bo začela ob 12. uri po srednjeevropskem času, trajala pa naj bi dve uri.
V Westminstrsko opatijo je povabljenih 2300 ljudi, med katerimi je približno sto svetovnih voditeljev. Med njimi je tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki se kronanja udeležuje s soprogom Alešem Musarjem. To priložnost, ki je obenem pomemben diplomatski dogodek, bo izkoristila tudi za kratka srečanja z nekaterimi izmed prisotnih voditeljev.
Slovesen dan, ki mu bo sledil prazničen program še v nedeljo, v ponedeljek pa bo dela prost dan, se bo zaključil s pozdravom na novo okronanih kralja in kraljice z balkona Buckinghamske palače. V primerjavi s kronanjem Karlove matere Elizabete II. pred 70 leti bo današnji obred nekoliko drugačen in predvsem skromnejši. Leta 1953 je bilo tako denimo v opatiji okrog 8000 gostov, pot sprevoda pa je bila veliko daljša.
Prvi dogodki pred današnjem kronanju – foto: Jani (Ian) Božič
10.30 Na območju Londona, kjer bo potekalo kronanje, se že zbirajo množice.
10.55 Začenja se neposredni prenos kronanja.
11.00 V Westminstrsko opatijo že prišli tuji državniki, tudi vrhovni predstavniki EU, sedaj prihajajo tudi predstavniki verskih skupnosti.
11.05 Predstavnikov britanske kraljeve družine še ni, prišli pa so predstavniki tujih vladarskih družin, kar se na kronanjih doslej ni dogajalo.
11.10 Predstavniki verskih skupnosti bodo podelili blagoslov novemu kralju.
11.12 Kralj Karel izbral tudi glasbo za današnje kronanje. Med navzočimi na kronanju bo glasbeni avtor Andrew Lloyd Weber.
11.13 Prihajajo vsi živeči nekdanji premierji Združenega kraljestva: Tony Blair, John Major, Gordon Brown, David Cameron, Boris Johnson, Liz Truss… Prihajajo tudi politiki držav skupnosti narodov / Commonwealth…
11.20 Kralj in kraljica iz Buckingamske palače odšla s kočijo v Westminstersko opatijo.
11.30 Procesija se bliža opatijski cerkvi, zelo poostreno varovanje.
11.40 Prihajajo člani kraljeve družine, med drugim tudi Harry (brez soproge Meghan Markle).
11.48 Kralj in kraljica prihajata v Westminstrsko opatijo.
11.50 Še vedno pričakujejo valižanskega princa z družino. V Londonu deževno.
11.52 Sprevod prihaja na prizorišče kronanja.
11.53 Na prizorišču tudi že princ William.
11.55 Kraljico bodo kronali posebej, z manj slovesnim obredom.
12.00 Začenja se kronanje. Himna, pa petje “Vivat rex” (živel kralj).
12.05 Poteka verski obred.
12.15. Kralj Karel pravkar prisega z roko na Svetem pismu.
12.25 Prvo berilo prebral britanski premier Rishi Sunak.
12.30 Evangelij bere londonska škofinja.
12.35 Sledi pridiga cantenburyjskega nadškofa, anglikanskega primasa Justina Welbyja, ki vodi obred.
12.40 Bodimo odprti moči Boga, ki preobrazi – pravi nadškof Webly. Sledi petje starodavne krščanske himne “Veni Creator Spiritus” (Pridi Stvarnik Sveti Duh) v štirih jezikih Združenega kraljestva: angleščini, valižanščini, škotski galščini in irski galščini.
12.45 Začenja se obred maziljenja kralja s posvečenim oljem iz Svete dežele.
12.50 Kralju nadenejo oblačilo t. i. supertuniko. Izročajo mu regalije.
13.00 Karel III. prejel krono. “Bog ohrani kralja!”
13.05 Nadškof Yorka izreče kralju Aronov blagoslov.
13.10 Prvi se novemu kralju pokloni nadškof Canterburyja Justin Webly, nato sledi princ William.
13.15 Kronanje kraljice Camille.
13.18 Kronanje se končuje s skladbo Andrewa Lloyda Webra, napisano prav za to priložnost. Gre za uglasbitev Psalma 98.
V Westminstrski opatiji so danes v okviru slovesnega obreda kronali Karla III., ki je na položaju nasledil lani preminulo kraljico Elizabeto II. Obred je zakoreninjen v skoraj 1000 letih zgodovine, obenem pa prilagojen sodobnemu Združenemu kraljestvu.
Čeprav je Charles postal kralj takoj ob smrti svoje matere Elizabete II. septembra lani, je kronanje starodaven obred, ki simbolizira začetek njegovega vladanja. Kronanje je nekoliko skromnejše od zadnjega leta 1953, ko je bila okronana Elizabeta II., tako v številu gostov in udeležencev kot dolžine sprevoda.
V okviru obreda, ki ga vodi canterburyjski nadškof Justin Welby, je bil Karel III. z besedami “predstavljam vam kralja Karla, vašega nespornega kralja” že uradno predstavljen zbranim. Ti so odgovarjali z besedami “Bog naj obvaruje kralja”. Moderator škotske cerkve je nato kralju izročil posebej za to priložnost izdelano Biblijo.
V drugem delu je sledila prisega kralja, ki je med drugim obljubil, da bo ohranjal anglikansko cerkev in vladal v skladu z zakoni.
Welby je nato podal pridigo, v kateri je med drugim dejal, da “smo tu, da kronamo kralja in kralja kronamo, da bi služil”.
Sledilo je maziljenje kralja z oljem, ki je bilo v določeni meri skrito pred očmi javnosti. Olje, izdelano v Jeruzalemu, je narejeno po skrivnem receptu, ki med drugim vsebuje vrtnice, jasmin in cimet. Olje, narejeno za Karla, ne vsebuje nobenih sestavin živalskega izvora, medtem ko je bila doslej v njem tradicionalno tudi ambra, ki nastaja v črevesju kita glavača.
Kralj se je nato pomaknil do stola kralja Edvarda, posebnega stola za kronanje, narejenega leta 1300, ki naj bi bil najstarejši kos pohištva v Združenem kraljestvu, ki še vedno služi originalnemu namenu. V njem je bilo kronanih vsega skupaj 26 monarhov.
Karlu so nato različni visoki predstavniki države izročili regalije, med drugim kraljevski meč, kraljevo ogrinjalo, vladarsko jabolko, prstan, štolo, žezlo, palico in krono.
V nadaljevanju obreda so kralja nato kronali z znamenito krono svetega Edvarda, ki je iz čistega zlata in okrašena s številnimi dragimi kamni. Gre za simbol monarhove avtoritete, ki je bila narejena leta 1661, uporablja pa se zgolj ob samem kronanju.
Obred se je zaključil z ustoličenjem, ko je kralj sedel na prestol in so mu zbrani, na čelu z Welbyjem in princem Williamom, izrekli prisego zvestobe. Tokrat so prvič pozvali ljudi po vsem Združenem kraljestvu in v državah, ki so pod britansko krono, naj prav tako izrečejo prisego zvestobe.
Sledilo je še kronanje Karlove soproge, Camille, s krono kraljice Marije. Odslej bo znana kot kraljica, medtem ko je od septembra nosila naziv kraljica soproga.
Kljub tradicionalni simboliki je kralj želel v obred vpeljati tudi nekatere posodobitve. Med drugim so prvič sodelovale škofinje in voditelji verskih manjšin v državi.
Kot kralj je Karel III. tudi vodja anglikanske cerkve, a vodi versko in etnično veliko bolj raznoliko državo, kot jo je ob kronanju prevzela njegova mati. Ob visokih gostih poleg tega prvič sedijo tudi običajni predstavniki javnosti, ki so vabila prejeli zlasti zaradi udejstvovanja na področju dobrodelnosti.
Pomembno vlogo so v obredu igrali tudi keltski jeziki. V skladbah med obredom je bilo slišati tako angleški kot valižanski, škotski in irski jezik. Del glasbe je bilo v počastitev Karlovega očeta, princa Philipa, tudi grške pravoslavne.
Prestolonaslednik princ William dogajanje spremlja iz prve vrste. V opatijo je v spremstvu soproge Kate vstopil tik za kraljem. Z njima sta njuna otroka, princesa Charlotte in princ Louis, medtem ko je princ George sodeloval tudi v samem sprevodu. V prvi vrsti je Karlov najmlajši brat Edward s soprogo Sophie. Med ožjimi družinskimi člani v tretji vrsti sedi tudi princ Harry.
Teme kronanja po novem odsevajo Karlova vseživljenjska prizadevanja na področju biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. Opatijo tako krasi sezonsko cvetje z več koncev britanskega otočja, v obredu uporabljajo ceremonialna oblačila s prejšnjih kronanj, olje za maziljenje pa je vegansko.
13.20 Nadaljuje se evharistično bogoslužje.
13.40 Orkester in zbor izvajata “Te Deum”.
13.55 Kralj Karel III. s spremstvom zapušča prizorišče kronanja. Nosi realno krono, torej ne tisto, s katero je bil kronan (krona sv. Edvarda) in je težka pet kilogramov.
14.00 Zlata kočija čaka kralja in kraljico. Sledi povratek v Buckingamsko palačo.
Po končanem obredu kronanja v Westminstrski opatiji sta se kralj Karel III. in kraljica Camilla v slovesnem sprevodu popeljala nazaj proti Buckinghamski palači. Od tam naj bi v kratkem z balkona pozdravila zbrane navdušence, ki so se kljub dežju v velikem številu zbrali na londonskih ulicah.
Kraljevi par je ob zaključku obreda v opatiji zapustil svoja prestola in se podal v kapelo svetega Edvarda, kjer je Karel III. snel krono svetega Edvarda – ta se uporablja zgolj ob kronanju – in si nadel imperialno krono. Nato sta se pridružila procesiji, ki se je ob zvokih nacionalne himne podala iz opatije.
Proti Buckinghamski palači sta se nato podala v zlati kočiji, ki so jo uporabili v vseh kronanjih od leta 1830. V sprevodu jima v še treh kočijah sledijo princ William s soprogo Kate in njunimi tremi otroki, Georgeom, Charlotte in Louisom, pa tudi princ Edvard z družino ter Karlova sestra, princesa Anne, ki v sprevodu jezdi konja.
V zadnji kočiji se pelje soprog princese Anne, Tim Laurence, z njim pa še bratranec Elizabete II., vojvoda gloucesterski s soprogo.
V sprevodu sodeluje skoraj 4000 pripadnikov britanskih oboroženih sil, od katerih jih večina na dobra dva kilometra dolgi poti koraka pred kraljem.
Kralj in kraljica bosta po prihodu v palačo zbrane množice pozdravila z balkona, območje pa bodo preletela letala.
Foto: Ian Božič
