Slovenski evroposlanci izvolitev predsednika Evropskega parlamenta ocenjujejo predvsem v luči političnega dogovora o delitvi najvišjih položajev v EU. V EPP verjamejo, da napoveduje izvolitev predsednice Evropske komisije, v S&D in RE opozarjajo, da avtomatizma ni. Vsi pa opozarjajo, da so ob delitvi položajev ostale spregledane manjše države.
Evropski parlament bo v prvi polovici petletnega mandata vodil Italijan David Sassoli iz politične skupine socialdemokratov (S&D). Podporo so mu pred tajnim glasovanjem sicer napovedovali tudi v Evropski ljudski stranki (EPP) in skupini liberalcev (RE).
V EPP so ga podprli po torkovem dogovoru na Evropskem svetu, kjer so si voditelji razdelili ključne politične položaje v EU. Vodenje Evropske komisije naj bi prevzela Nemka Ursula von der Leyen iz EPP, zato je ta politična skupina v zameno za pričakovane glasove socialdemokratov za njihovo kandidatko čez približno dva tedna danes podprla Sassolija.
Poslanci EPP iz vrst Slovenije so ob tem opozorili, da so politični kompromisi pač potrebni. “Novi predsednik Evropskega parlamenta seveda ni izbira EPP, vendar smo ga v luči tega, da zasledujemo svoje cilje, to je vodenje Evropske komisije, podprli kot sprejemljivega kandidata,” je v izjavi za slovenske novinarje v Strasbourgu dejala Romana Tomc (EPP/SDS).
Dodala je, da od Sassolija pričakujejo “državniško ravnanje oziroma obnašanje pravega politika na najvišji evropski ravni” ter da bo kredibilno zastopal Evropski parlament kot institucijo, ki zna biti v pogajanjih z Evropskim svetom in Evropsko komisijo šibkejši člen.
“Ljudska stranka se je svojega dela dogovora držala, upam in verjamem, da ga bodo tudi socialisti čez 14 dni, ko bo potrebno še z večjo večino potrditi novo predsednico Evropske komisije,” pa je dejal Franc Bogovič (EPP/SLS).
A v skupinah S&D ter RE tega ne vidijo tako. Tanja Fajon iz SD je prepričana, da se v naslednjih 14 dneh lahko zgodi še marsikaj. “Večina delegacij S&D je v torek izrazito nasprotovala dogovoru, še posebej izrazito izbiri za predsednico Evropske komisije, zato je težko napovedati, ali bo celotna politična skupina S&D glasovala proti,” je napovedala.
Da absolutne večine za Von der Leyenovo v Evropskem parlamentu ni, je ocenil tudi Milan Brglez (S&D/SD), ki sicer v naslednjih dneh in tednih pričakuje pritiske z več strani.
Tudi Irena Joveva (RE/LMŠ) je dejala, da so kljub podpori Sassoliju dogovorjeni, da bodo “šli korak za korakom” in se bodo z ostalimi kandidati, ki jih izbira Evropski parlament, torej v prvi vrsti je to morebitna predsednica komisije, najprej pogovorili. “Upamo, da bodo njeni odgovori takšni, da jo bomo lahko podprli in s tem dogovor,” je dodala.
Je bilo pa iz vrst slovenskih poslancev slišati nezadovoljstvo z dejstvom, da nobene od ključnih političnih funkcij ne zaseda predstavnik iz manjše države oziroma vzhodne Evrope.
“Po tej delitvi je ostala EU geografsko neuravnotežena, os od Danske do Španije je prevzela vse pomembne politične funkcije, a Evropa je nekaj več kot ta kolonialni del Evrope. Upam, da bodo vodilni to videli,” je komentiral Bogovič.
Da s tem delom niso zadovoljni, sta povedala tudi poslanca iz vrst evropskih liberalcev Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba LMŠ). Grošelj je pojasnil, da je bilo to vprašanje tudi večkrat izpostavljeno v razpravi njihove politične skupine, obenem pa je to razlog, da močno podpirajo proces, ki bo potekal v okviru konference o demokratizaciji unije, saj pričakujejo, da bo naslovil vprašanja geografske, pa tudi spolne in druge zastopanosti.
Fajonova je dogovor, ki je dopustil takšno razdelitev, označila za veliko razočaranje. Dodala je, da bo Evropski parlament v drugi polovici mandata skoraj zagotovo vodil Manfred Weber, to pomeni, da bosta na čelu institucij dva Nemca.
Obenem so Fajonova, Brglez, Ljudmila Novak (EPP/NSi) in Bogovič izrazili razočaranje, ker je z omenjenim dogovorom padel koncept vodilnih kandidatov. Medtem pa Joveva in Grošelj ugotavljata, da je to dokaz, da je bilo s tem sistemom nekaj narobe, in pričakujeta njegove popravke.
Ob kombinatoriki razdeljevanja položajev je sicer v vodo padla ideja, da bi Evropsko komisijo prevzeli liberalci, a slovenski poslanci kljub dejstvu, da jo bo vodila članica EPP, slovensko vlado pa vodi liberalna stranka, ne vidijo težav. Novakova je prepričana, da bo kandidatka EPP, če bo izvoljena, odlično vodila Evropsko komisijo in bo Evropi dala nov zagon.
