Piše: Ivan Šokić
Potem ko je Gazprom ustavil dobavo ruskega zemeljskega plina Poljski in Bolgariji zaradi nespoštovanja ruske zahteve, da morajo države, ki so proti Rusiji uvedle sankcije za zemeljski plin plačevati v rubljih, se je več evropskih držav odločilo, da bodo prezrle svarila EU in spoštovale ruske zahteve. V praksi to še vedno pomeni, da bodo denar v evrih ali dolarjih nakazale na račun v Gazprombanke, kjer bodo znesek nato pretvorili v rublje.
Nemčija, Avstrija, Slovaška in Madžarska so pristale na plačevanje ruskega plina v rubljih, kakor je to v odziv na sankcije zaradi spopadov v Ukrajini zahtevala Rusija. Preden je Rusija zaprla dotok plina za Bolgarijo in Poljsko je bila pripravljena za ruski zemeljski plin v rubljih plačevati edino Madžarska. V praksi to ne pomeni velike spremembe.
Po novem bodo države morale položiti znesek na račun pri Gazprombanki, lahko tudi v evrih ali ameriških dolarjih ter nato željeno vsoto pretvoriti v rublje. V teoriji naj bi na tak način plačevali v rubljih, v praksi gre zgolj za en korak več v postopku, ki ga je Rusija sprejela z namenom, da domačemu prebivalstvu pokaže neke vrste protiudarec na sankcije Zahoda.
Poljska in Bolgarija nista bili pripravljeni plačati za ruski plin v rubljih. Verjeli sta, da Rusija blefira in se zanašali na podporo EU. Ta podpora se je hitro stopila, ko je Rusija uresničila grožnje, zaradi česar je cena zemeljskega plina skočila za 24 odstotkov. Tako avstrijski OMV kot nemški Uniper sta že napovedala odprtje bančnih računov pri Gazprombanki v Švici za namene plačevanja plina v rubljih. Gazprombank je tudi sicer ena od ruskih bank, ki jih sankcije EU niso prizadele, saj bi to pomenilo, da EU ne more plačati plina. V februarju, ko je bila še zima pa kaj takega ni prišlo v poštev.
Funkcionarji EU sicer že opozarjajo, da odprtje računa pri Gazprombanki v rubljih za katerokoli od evropskih energetskih podjetij pomeni kršitev sankcij proti Rusiji. Eden od bruseljskih aparatčikov vztraja tudi, da je za EU nesprejemljivo plačevanje za ruski plin v evrih če je transkacija za uradno Moskvo končana šele ko pride do pretvorbe plačila v rublje.
Evropa iz Rusije uvozi približno 40 odstotkov vsega zemeljskega plina. Na dan za to odšteje med 200 in 800 milijoni evrov. Rubelj je ob uvedbi sankcij proti Rusiji sprva izgubil na vrednosti, a se je z ruskim odgovorom, da bodo morale do Rusije sovražne države za zemeljski plin plačevati v rubljih vrnil na staro raven. Trenutno je en rubelj vreden 0,013 evra, kar je vrednost, ki jo je sicer rubelj nazadnje beležil junija 2020. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je rusko zahtevo po plačilu v rubljih označila za izsiljevanje.
