Piše: Nova24tv.si
Vedno manj držav naseda t. i. podnebni agendi, kar se je znova pokazalo na podnebni konferenci COP29 v Bakuju. Levičarska agenda, ki jo oglašujejo podnebni ekoludisti, očitno izgublja svojo moč. Namesto pričakovanih 1,3 bilijona dolarjev letne podpore so revnejše države uspele doseči zgolj dogovor o 300 milijardah dolarjev letno, kar je povzročilo ogorčenje med številnimi udeleženci.
Po dogovoru so se bogate države zavezale, da bodo do leta 2035 dosegle 300 milijard dolarjev podpore letno, kar je bistveno več od trenutnega cilja, ki je 100 milijard dolarjev. Neodvisni strokovnjaki so potrebe držav v razvoju ocenili veliko višje, in sicer na 1,3 bilijona dolarjev letno. To je znesek, za katerega pravijo, da ga je treba vložiti v energetske prehode držav z nižjimi dohodki, natančneje poleg zneska, ki ga države že porabijo, da bi ohranile dvig povprečne temperature planeta pod 1,5 stopinje Celzija. Nad tem pragom, kot pravijo znanstveniki, bo globalno segrevanje postalo nevarnejše in ga bo težje nadzorovati.
Dogovor, sklenjen na letnih podnebnih pogovorih pod pokroviteljstvom ZN, poziva zasebna podjetja in mednarodne posojilodajalce, kot je Svetovna banka, da pokrijejo stotine milijard primanjkljaja. Nekateri so to videli kot nekakšno klavzulo o pobegu za bogate države.
Nad “majhno” vsoto so bili zgroženi predstavniki Indije, Bolivije, Nigerije in Fidžija, Juan Carlos Monterrey, posebni odposlanec Paname za podnebje, pa je proces označil za kaotičen.
Pogajanja o financiranju so se zapletla zaradi izvolitve Donalda J. Trumpa manj kot teden dni pred otvoritvenim dnem vrha. Kot država z največjim svetovnim gospodarstvom z velikim vplivom na svetovne finančne institucije so bile Združene države bistvenega pomena za izpolnjevanje zavez o podnebnem financiranju. Pričakovati je mogoče, da bo Trump odstopil od vseh zavez, dogovorjenih v Bakuju, in je dejal, da bo Združene države Amerike umaknil iz pariškega sporazuma, prelomnega podnebnega sporazuma iz leta 2015, katerega cilj je omejiti svetovne emisije toplogrednih plinov.
Po pravilih Združenih narodov, napisanih leta 1992, nekatere bogate države, večinoma na Zahodu, veljajo za razvite, druge države, vključno s Kitajsko in Savdsko Arabijo, pa za države v razvoju. Države v razvoju so “vabljene”, da zagotovijo finančno pomoč, vendar se od njih ne pričakuje, da bodo to storile. Države v razvoju so prav tako obtožile zahodne države, da so izdale svoje pretekle zaveze, ker niso dosegle prejšnjega cilja, tj. 100 milijard dolarjev, še leta po roku, določenem v sporazumu.
Prav tako so bogate države obtožile, da domačo politiko uporabljajo kot izgovor za manjše prispevanje. Dogovor o financah je na koncu potrdil zavezanost lanskemu soglasju o prehodu s fosilnih goriv. Delegati so zavrnili ločen dokument, ki se je teoretično osredotočal na prehod s fosilnih goriv, ki pa jih po mnogih krogih urejanja na koncu sploh ni vseboval.
Odločitve na vrhovih COP morajo sprejeti soglasno. To pomeni, da lahko geopolitični bloki ali celo posamezne države spodbujajo težke kupčije, ki lahko iztirijo pogovore. V praksi lahko voditelji, ki so povsem na vrhu, to splošno pravilo zaokrožijo, kot so storili v Bakuju. Naslednje leto bo gostila Brazilija. Delegati iz držav v razvoju, zlasti iz manjših in revnejših, so obljubili, da bodo nadaljevali boj tako v navezavi na finance kot na fosilna goriva.
