Piše: C. R.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je v videokomentarju spregovoril o tokratnem plenarnem zasedanju, ki je bilo zaznamovano z razpravami o evropskem zgodovinskem spominu, konkurenčnosti EU, delovnem programu Evropske komisije in digitalni prihodnosti EU.
“Na srečanju Skupine za zgodovinski spomin sem poudaril, da je od zadnje študije Evropske komisije o spominu na totalitarne zločine minilo že petnajst let. Zato sem predlagal pripravo poročila o tranzicijski pravičnosti, ki bi ocenilo, kako države članice obravnavajo dediščino totalitarizmov ter vzpostavitev panevropskega dokumentacijskega centra, ki bi ohranjal spomin na žrtve,” je povedal poslanec in dodal, da ostaja tudi zavezan pobudi za vzpostavitev spominskega obeležja žrtvam totalitarnih režimov v Bruslju.
Poslanec je kot pomemben dogodek izpostavil tudi otvoritev razstave “Fojbe, tragedija in eksodus”. “V nagovoru sem izpostavil več kot sedemsto morišč na slovenskem ozemlju in poudaril potrebo po identifikaciji žrtev, spoštljivem pokopu, odprtju arhivov ter večjem sočutju do vseh žrtev totalitarnih režimov,” je povedal poslanec dr. Zver.
V razpravi o programu dela Evropske komisije za leto 2025 je postalo jasno, da je ves govor o evropski konkurenčnosti pravzaprav priznanje preteklih napak. “Evropa mora končati z nerealnimi podnebnimi cilji in politično motiviranimi projekti ter se osredotočiti na tri ključna področja: gospodarsko rast in konkurenčnost, energetsko neodvisnost in učinkovito rešitev migracijske krize,” je prepričan poslanec.
Sočasno s tem je v Parizu potekal vrh o umetni inteligenci, kjer je ameriški podpredsednik J. D. Vance opozoril na nevarnosti pretirane regulacije v EU. “Njegov govor je močno odmeval, saj je EU nalil čistega vina in jasno pokazal, da se Unija z birokratskimi omejitvami odmika od globalne tehnološke tekme,” je opozoril evropski poslanec.
Vance je v svojem nagovoru sicer izpostavil predvsem dva problema. Prvi je prekomerna regulacija, ki zavira razvoj in omejuje inovacije. Namesto, da bi Evropa krepila svojo tehnološko konkurenčnost, postavlja ovire, ki koristijo njenim globalnim tekmecem. Drugi pa je zakonodaja, kot je Akt o digitalnih storitvah (DSA), ki z milijardnimi kaznimi kaznuje spletne platforme, če ne cenzurirajo dovolj hitro – in to ne le nezakonitih vsebin, temveč tudi mnenj, ki jih evropski birokrati označijo za dezinformacije.
Njegovo sporočilo je bilo jasno: “Ena stvar je preprečiti plenilcu, da izkorišča otroka na internetu, nekaj povsem drugega pa je preprečiti odraslemu človeku dostop do mnenja, ki ga vlada označi za dezinformacijo.” Dr. Zver je spomnil, da EU že več kot dve desetletji kaznuje ameriška tehnološka podjetja z astronomskimi globami – skupaj že za več kot 30 milijard dolarjev. “Nič čudnega, da se zdaj soočamo z ameriškimi povračilnimi ukrepi, kot so carine,” je prepričan dr. Zver. Poudaril je, da bo ameriški podpredsednik Vance svoje sporočilo prenesel še na Münchensko varnostno konferenco, kjer bo razpravljal o eni najpomembnejših tem današnjega časa – miru na evropskem kontinentu. “V trenutkih, ko se svet sooča z vedno večjimi varnostnimi izzivi, bo njegov glas na tej konferenci močno odmeval,” meni poslanec.
O vseh teh temah je po mnenju poslanca treba odkrito govoriti. “Evropa potrebuje manj birokracije, več inovacij in predvsem dolgoročno vizijo miru in stabilnosti,” je svoj videonagovor zaključil poslanec.
