Piše: Damian Ahlin
Pet držav z Nizozemsko na čelu kupuje kvote čiste energije od drugih članic EU, da bi dosegle svoje cilje, ki so jih imele za leto 2020. Resen udarec zelenemu ugledu Francije.
Francija je edina od sedemindvajsetih članic Evropske unije, ki ni opravila domače naloge na področju obnovljivih virov energije. Vse države EU so tako ali drugače dosegle svoje cilje glede deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije do leta 2020. Vendar po končnih podatkih, ki jih je v sredo objavil evropski statistični urad Eurostat, drugo največje evropsko gospodarstvo ni doseglo zastavljenega 23 odstotnega cilja. Ta delež je še vedno precej nižji -19,1 %- kljub dejstvu, da je covid olajšal izpolnjevanje zahtev, in kljub olajšavam, ki jih je ponudila Evropska komisija, ki je pred nekaj leti odprla možnost, da si države za izpolnjevanje zahtev proti plačilu izmenjujejo tako imenovane statistične prenose, ki jih je za dosego svojih ciljev nazadnje moralo uporabiti pet držav, med njimi Nizozemska. Na splošno je EU uspešno dosegla cilj za leto 2020: doseči je bilo treba 20 %, doseženih pa je bilo 22 %.
Če Francija ne bo izpolnjevala zahtev, bi to lahko v prihodnosti privedlo do preiskave Komisije in morebitne sankcije. Vendar se je Francija odločila, da ne bo kupovala kvot od drugih držav. Podatki Eurostata so tudi vrzel v okoljski verodostojnosti Francije, ki so jo številne okoljske skupine postavile pod vprašaj, potem ko je Francija odločno podprla vključitev jedrske energije v tako imenovano zeleno taksonomijo, klasifikacijo, ki jo je pripravila Evropska komisija in ki razlikuje, kaj je zelena obveznica in kaj ne, njen cilj pa je usmeriti finance EU v ekološki prehod. Francija trenutno proizvede nekaj več kot 70 % električne energije iz jedrskih elektrarn, zato je najbolj odvisna od te tehnologije, ki ne povzroča toplogrednih plinov, vendar proizvaja odpadke, ravnanje z njimi je zapleteno in drago.
Pandemija je bila eden od dejavnikov, zaradi katerih so EU kot celota in številne države uspele brez težav izpolniti cilje glede obnovljivih virov energije za leto 2020. Kljub pandemiji se je napredek teh čistih tehnologij v elektroenergetskem sektorju še naprej povečeval, medtem ko sta sektorja z manjšim deležem obnovljivih virov energije -promet in industrija- zaradi omejitev za zajezitev napredka koronavirusa precej zmanjšala svojo dejavnost.
Statistični prenosi
Temu ugodnemu kontekstu se je pridružil instrument, ki ga je Evropska komisija uvedla pred nekaj leti, da bi državam olajšala doseganje ciljev: tako imenovani statistični transferji. To kompenzacijsko orodje omogoča državi, ki brez težav izpolnjuje svoje cilje, na primer Danski, da na papirju proda del svoje energije iz obnovljivih virov drugi državi, ki ima težave, na primer Nizozemski. Države niso dolžne objaviti cen, po katerih prodajajo in kupujejo to energijo iz obnovljivih virov, vendar viri, ki so seznanjeni s temi izmenjavami, menijo, da se te izmenjave gibljejo med 10 in 20 EUR na MWh.
Čeprav so se taki prenosi dogajali že v prejšnjih letih, je bil največji obseg takšnih transakcij v letu 2020, ciljnem letu za doseganje evropskih ciljev glede obnovljivih virov energije. Država, ki se je morala pri izpolnjevanju zahtev najbolj zanašati na takšne statistične prenose, je bila Nizozemska, ki bi morala leta 2020 pridobiti 60 odstotkov vseh prenosov. Pri povprečni referenčni ceni 15 evrov bi morala Nizozemska porabiti več kot 200 milijonov evrov, da bi dosegla svoj cilj 14 odstotnega deleža obnovljivih virov.
Evropska komisija je predlagala, da se do leta 2030 doseže 40 odstotni delež obnovljivih virov energije. Vsaka članica EU bo morala prilagoditi svoje energetske in podnebne načrte, da bo dosegla ta cilj. Bruselj si bo tudi v tem primeru prizadeval za takšne instrumente, kot so transferji.
Vir: El Pais
