Piše: C. R.
Zaveznice Ukrajine so se na včerajšnjem srečanju v Parizu dogovorile o trdnih varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki bodo začela veljati po morebitni prekinitvi ognja. ZDA bi denimo vodile mehanizem za nadzor prekinitve ognja, voditelji Francije, Velike Britanije in Ukrajine pa so podpisali dogovor o nameri razporeditve sil v Ukrajini.
Zaveznice so se na srečanju znova zavzele za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Prepričane so, da mora biti zagotavljanje suverenosti in trajne varnosti Ukrajine sestavni del mirovnega dogovora in da bo vsak dogovor moral biti podprt z močnimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino. V luči tega so se pripravljene zavezati sistemu politično in pravno zavezujočih jamstev, ki se bodo aktivirala, ko bo začela veljati prekinitev ognja, je sporočila Elizejska palača, ki je objavila izjavo t. i. koalicije voljnih.
V skladu z izjavo bi ZDA ob sodelovanju članic koalicije vodile mehanizem za nadzor in preverjanje prekinitve ognja po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Članice koalicije pa bi nadaljevale z dolgoročno vojaško pomočjo Ukrajini.
Zaveznice so razpravljale tudi o večnacionalnih silah, ki naj bi jih v Ukrajini razporedili po prekinitvi ognja. Pri tem so francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisali deklaracijo o nameri, ki predvideva, da bodo London, Pariz in drugi zavezniki po prekinitvi ognja razporedili vojake na ozemlju Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je pojasnila Elizejska palača, bi bile večnacionalne sile med drugim namenjene podpori obnove ukrajinskih sil in odvračanju morebitne agresije. Te bi vodila Evropa, vključeni pa bodo tudi neevropski člani koalicije ob morebitni podpori ZDA.
Zaveznice bodo dokončno oblikovale tudi zavezujoče obveznosti, v katerih bodo opredelile pristop k podpori Ukrajini in ponovni vzpostavitvi miru v primeru prihodnjega vnovičnega napada Rusije. Te zaveze bodo lahko vključevale uporabo vojaških zmogljivosti, obveščevalno in logistično podporo, diplomatske pobude ter sprejetje dodatnih sankcij.
Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju v Parizu dejal, da bi se nemške sile lahko pridružile večnacionalnim silam, a da bi delovali z ozemlja, ki meji na Ukrajino. Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je zatrdila, da Italija ne bo napotila svojih sil na teren.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta medtem srečanje zaveznic v Parizu označila za produktivno.
“Naša skupna izjava pošilja jasno sporočilo. Skupaj stojimo ob strani Ukrajini, ki jo čaka varna, mirna in uspešna prihodnost,” je na omrežju X zapisala von der Leyen. “EU bo prispevala k prizadevanjem za zagotovitev varnostnih jamstev, ki jih Ukrajina potrebuje za kakršen koli sporazum o trajnem miru. (…) Ukrajina mora biti v čim močnejšem položaju – pred, med in po kakršnikoli prekinitvi ognja,” pa je na omrežju X objavil Costa.
