Piše: Jože Jan
Pod ožino, ki ločuje Nemčijo in Dansko, gradijo najdaljši potopljeni predor na svetu za vozila in železniški promet.
Sredi februarja le malo potnikov pije kavo na trajektu Scandlines, ki vozi po Fehrmanski ožini v Baltskem morju med Nemčijo in Dansko. Turistična sezona je še daleč in večina potnikov je voznikov tovornjakov. 45-minutna pot mine med občudovanjem pokrajine, obiskom kavarne in brezcarinske trgovine na trajektu, ki odpelje vsake pol ure in prevozi 18 kilometrov ožine. Če bo vse šlo kot je predvideno, bo leta 2029 to pot mogoče opraviti z vlakom ali avtomobilom.
Danska financira eno največjih infrastruktur, ki se trenutno gradi v Evropski uniji: predor Fehrman, ogromno inženirsko delo, ki bo po investiciji 7.100 milijonov evrov povezal Nemčijo in Dansko.
Projekt, ki je na nemški strani zelo sporen, bo sestavljen iz tako imenovanega potopljenega predora. Namesto vrtanja por morjem, se bo izkopal 15 metrov globok jarek, v katerega bo postavljenih 89 montažnih betonskih konstrukcij, ki bodo kot lego sestavile predor. Ta bo najdaljši predor te vrste na svetu. Dolžina predora bo 18 kilometrov, pot skozi predor bo trajala deset minut z avtomobilom in sedem minut z vlakom.
Na Fehrmarnu, tretjem največjem nemškem otoku in enim izmed priljubljenih turističnih destinacij na baltski obali, so prebivalci zaskrbljeni glede prihodnosti. »V naslednjem desetletju bomo soživljali s tremi velikimi gradbišči na otoku,« se pritožuje župan Jörg Weber. Pri tem misli na predor, razširitev avtoceste z dveh na štiri pasove in na novo železnico. »Hrupno bo, spremenilo bo našo pokrajino in vplivalo na promet. Zaskrbljeni smo glede sprejema turistov,« je dodal.
Konzorcij, ki gradi predor, zagotavlja, da poskuša minimizirati vpliv na ozemlje. Ko bo predor zgrajen, bodo kmetje lahko ponovno pridelovali pridelke nad predorom.
Na drugi strani, na danskem otoku Lolland, na projekt gledajo ugodno. Predor bo prinesel delo in turizem. »S predorom ne bomo več na skrajnem jugu Danske, ampak sredi velikih mest Hamburga in Kobenhavna,« pravijo.
Gradnja se je začela konec lanskega leta na nemški strani, pozneje kot na danskem otoku Lolland, ker so okoljska združenja, trajektna podjetja in mestni svet Fehmarna poskušali ustaviti projekt na sodiščih. Skrbi jih, kako bo gradnja predora vplivala na morsko okolje in ekosistem otoka.
Vir: El País, Španija
