EU Zahodnega Balkana ne sme pustiti v vakuumu, je danes na Dunaju posvarila avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl. Ob tem je kritična do Francije, ki ovira napredek v širitvenem procesu. Poudarja, da za širitev na Zahodni Balkan veljajo enaki razlogi, kot so za širitev na Portugalsko, Grčijo, Španijo in Romunijo, ki jo je Francija podpirala.
Kneisslova, ki izpostavlja, da je bila v devetdesetih letih minulega stoletja vojna poročevalka z območja bivše Jugoslavije, poudarja, da to regijo raje imenuje Jugovzhodna Evropa, saj ta izraz bolje izraža dejstvo, da je del Evrope.
V skupnem interesu je, da se tega območja ne pusti v vakuumu, je poudarila ministrica v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov na Dunaju. Ob tem je izrecno izpostavila vlogo Kitajske v Srbiji in pomen regije za soočanje z migracijami.
Avstrijska ministrica je kritična do odnosa Francije, ki je v minulem mesecu najbolj odločno nasprotovala temu, da bi unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo.
Francija je v osemdesetih letih minulega stoletja odločno podpirala vstop Grčije, Portugalske in Španije v unijo, ker se je bala, da bi “lahko te države padle nazaj v politično dilemo”. Prav tako so močno pritiskali za širitev na Romunijo, je izpostavila.
“Popolnoma razumem dvome tu in tam, a moramo se zavedati, da Jugovzhodna Evropa tvega, da pade v vakuum,” je opozorila. Enaki razlogi, kot so jih Francozi navajali za širitev v osemdesetih letih, veljajo tudi zdaj za države Jugovzhodne Evrope, je opozorila.
O francoskem argumentu, da je treba unijo najprej reformirati, nato širiti, pa je dejala, da od osemdesetih let minulega stoletja posluša to isto pesem.
