Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Od začetka vojne Ukrajina poziva k Natu naj zapre zračni prostor nad državo, a to zavračajo, pravijo da bi to pomenilo tveganje za tretjo svetovno vojno. Ta argument zagovarjata tako ZDA in Nato, ki sta izključila možnost prepovedi letenja ali kakršno koli drugo neposredno posredovanje v vojni. Vendar vojna teče in žrtve pa se kopičijo. Sodeč po naši anketi, ki je bila objavljena na spletni strani Nova24TV, pa zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino podpira približno 76 odstotkov anketiranih.
Območja prepovedi letenja se uporabljajo za zaščito prebivalstva, vendar uvedba zaprtja neba nad Ukrajino tvega morebitno sprožitev širšega in nevarnejšega konflikta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek znova pozval Nato, naj uvede območje prepovedi letenja nad njegovo državo, češ da bo to zaščitilo ne samo Ukrajino, ampak tudi države atlantskega zavezništva pred ruskimi zračnimi napadi. Toda Združene države in zaveznice v Natu so to zavrnile iz istih razlogov, ki jih navajajo, odkar je Moskva napadla Ukrajino 24. februarja: da bi jih vsak poskus vzpostavitve območja prepovedi letenja postavil v neposreden konflikt z jedrsko oboroženo Rusijo in sprožil širše, nevarnejši konflikt.
V anketi smo vprašali bralce “Ali bi moral NATO zapreti zračni prostor nad Ukrajino?”. Zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino podpira skoraj 76 odstotkov anketiranih.
Glasovalo je 2021 bralcev, od tega se jih z zaprtjem zračnega prostora nad Ukrajino strinja 1.527 (75,56 odstotka), z zaprtjem zračnega prostora nad Ukrajino pa se ne strinja 494 anketirancev, torej 24,44 odstotkov.
Bi zapiranje neba pomenilo vojno v Evropi?
Ukrajina ZDA in Nato poziva k zaprtju neba nad Ukrajino, vendar tako ZDA kot Nato idejo zavračata, saj naj bi to pomenilo neposredno vpletenost v vojno v Ukrajini. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je prepričan, da bi zaprtje zračnega prostora pomenilo še več žrtev, zadeva pa bi se končala z vojno v celi Evropi. Putin je večkrat povedal, da bodo vsako državo, ki bo poskušala uveljaviti območje prepovedi letenja v Ukrajini, “šteli za sodelovanje v oboroženem spopadu te države”. Med drugim je tudi predsednik države Borut Pahor na udeležbi diplomatskega foruma v turškem mestu Antalya podprl pomoč na različne načine Ukrajini, pri čemer je povedal, da sam rešitve v zaprtju zračnega prostora s strani zveze Nato ne vidi. Ob tem se je strinjal s stališči generalnega sekretarja Nata glede vloge zavezništva pri odgovoru na agresijo Rusije nad Ukrajino.
Omejitve bi bile tako za ruska kot za ukrajinska letala
Gre za prepoved letenja vseh ali določenih vrst letal skozi določen zračni prostor nad državo ali regijo, kar pa pomeni, da bi bil Nato v primeru zaprtja neba nad Ukrajino pripravljen sestreliti katero koli letalo, ki prestopi mejo zračnega prostora. Uporabljali so jih pri poskusih omejevanja nenehnega konflikta na terenu in za zaščito določenega prebivalstva. Vendar so dragi in zahtevajo stalno zračno patruljiranje in spremljanje. Popolno območje prepovedi letenja, ki ga uveljavlja Nato, bi pomenilo, da ruske zračne sile ne bi mogle napasti Ukrajincev z neba, prav tako pa bilo Kijevu onemogočeno leteti s svojimi lovskimi letali in bistveno učinkovitimi napadalnimi brezpilotnimi letali proti Rusom. V zgodovini so od leta 1991 do 2003, ZDA, Francija in Velika Britanija uveljavile območja prepovedi letenja nad Irakom po zalivski vojni leta 1991, da bi zaščitile šiitsko prebivalstvo na jugu in manjšinske Kurde na severu pred zračnimi napadi sunitske vlade Sadama Huseina. V letih od 1993 do 1995 pa je Nato nad Bosno uveljavil območje prepovedi letenja, ki so ga razglasili ZN. Leta 2011 je Nato tudi nad Libijo med državljansko vojno te države uveljavil eno, ki so jo odobrili ZN.
ZDA so dejale, da so pripravljeni hitro narediti več za Ukrajino in ji zagotoviti več pomoči, tudi letalske in z zaostritvijo svetovne zakonodaje o človekovih pravicah. Toda ponovno so zavrnili območje prepovedi letenja, češ da obstaja prevelika nevarnost širše vojne z jedrsko oboroženo Rusijo.