Piše: Blagovest.si
Ob zadnjih novicah iz Francije, ko je preiskava pokazala nove razsežnosti spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki, je papež Frančišek prosil odpuščanja. Ne samo Boga, ampak tudi žrtve. Kar ni storil prvič.
Pustimo ob strani dejstvo, da so spolne zlorabe pravzaprav že greh na nivoju okultizma – gre za vrsto greha, ki se še posebej skuša prikriti in skriti. Zato sploh niso redki primeri, da greh ostaja skrit tudi več desetletij. Ko pa je vendarle odkrit, pa se zgodi šok, a to ni nič v primerjavi z dolgotrajnim trpljenjem žrtev, ki so bile obsojene na prisilen molk.
Ob gesti prošnje za odpuščanje se bo marsikdo jezno namrdnil, češ a kar tako lahkotno gre vse skupaj? Žrtve hudo trpijo, sedaj pa naj bi ena preprosta prošnja za odpuščanje vse rešila?
Vendar je poanta drugje. Vemo, da gre pri spolnih zlorabah za huda dejanja, ki so po zakonu kazniva in se kazensko preganjajo. Prošnja za odpuščanje ni nadomestilo za kazenski pregon. Gre vendarle za dejanja, za katera je potrebna stroga pokora.
Več si lahko preberete TUKAJ.
