Piše: C. R., STA
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb – zavezniška bombardiranja 1944-1945, ki prinaša vpogled v obsežna ameriška in britanska bombardiranja ciljev na Slovenskem, s katerimi so si zavezniki zadali poraziti nacistično Nemčijo. Odprl jo je Tone Partljič, priča bombardiranj, na ogled pa bo do februarja.
Obiskovalci se lahko seznanijo s strateškimi in taktičnimi bombardiranji, tipi uporabljenih letal in bomb, ogledajo si lahko zgodovinske posnetke bombardiranj in razdejanih mest, prisluhnejo zgodbam zavezniških letalcev. Na ogled je nekaj letalskih bomb, prerez poročanja medijev o naključno najdenih neeksplodiranih bombah v zadnjih letih, pa tudi Guernica, simbol uničenja, ki ga povzroči bombardiranje, kot jo je pred nekaj leti po Picassovi mojstrovini naslikal trinajstletnik.
Kot je uvodoma povedal direktor muzeja Janko Boštjančič, bi v Parku vojaške zgodovine z razstavo avtorja Saše Radovanoviča, ki je zadnjih nekaj let zavezniška bombardiranja intenzivno raziskoval v arhivih v Sloveniji in tujini, “radi ob osemdesetletnici bombardiranj obudili zgodovinski spomin na takratno dogajanje”.
Ker je bilo na območju Slovenije za nemško vojsko nekaj pomembnih proizvodnih obratov, prečile pa so jo tudi ključne železniške povezave za oskrbo nemških armad na Balkanu in v Italiji, so se kot primarni ali sekundarni cilji več kot 800 zavezniških bombardiranj znašli tudi slovenski kraji in infrastruktura, je povedal.
Osem tisoč ton bomb
Na Slovenijo je tako padlo osem tisoč ton bomb, največ na Maribor. Umrlo je okrog 2500 civilistov, železniških uslužbencev ter nemških in drugih vojakov. Porušeno je bilo ogromno železniške infrastrukture, proizvodnih obratov in stavb. Žrtve protiletalske obrambe na slovenskem nebu so bili tudi zavezniški letalci, skupaj 391.
Z vzpostavitvijo zavezniških letališč v južni Italiji leta 1944 se je “vojna v zraku dejansko preselila na slovensko ozemlje. Nebo nad Slovenijo so pogosto prekrili zavezniški bombniki, ki so v organiziranih formacijah, kdaj tudi po več sto letal, letele proti notranjosti rajha, da bi uničile nemško proizvodnjo in infrastrukturo.”
Ta pomembna zgodovinska tema je zbudila tudi zanimanje zgodovinarja Radovanoviča, in sicer do te mere, da se je po obdelavi bombardiranj rodnega Maribora lotil še cele Slovenije. “Ko je prišel k nam z idejo o razstavi, smo ga ga sprejeli z odprtimi rokami,” je povedal Boštjančič.
“Živa dediščina”
Radovanovič je dejal, da je razlog, da je razstava v Pivki, ne pa v najbolj bombardiranem slovenskem mestu, zato, “ker v Mariboru ni bilo interesa”. Z Boštjančičem se strinjata, da gre za “živo dediščino”, saj pod površjem ostaja veliko neeksplodiranih bomb. Od 10 do 20 odstotkov odvrženih bomb namreč ni eksplodiralo in tako še danes predstavljajo nevarnost, kar v zadnjem času vidimo v Novi Gorici.
Razstava tako opozarja tudi na potrebo po sistematičnem evidentiranju območij z neeksplodiranimi bombami in preventivnim odstranjevanjem, preden bi te eksplodirale. To je po Radovanovičevih besedah praksa v zahodni Evropa, v Sloveniji pa to nikogar ne zanima. “Ko bo prišlo do eksplozije, pa bo problem,” opozarja.
Radovanovič je povedal, da je temo razstave razširil na celo Slovenijo, ker je predvsem v ameriških arhivih našel ogromno gradiva, “ki mi je bilo prej neznano, verjetno pa tudi drugim v Sloveniji. Gradivo sem danes predal Parku vojaške zgodovine, gre za elektronske kopije okrog 135.000 dokumentov, ki se nanašajo ne le na Slovenijo, ampak tudi na srednjo, južno in jugovzhodno Evropo”. Gre za fotografije in druge podatke o bombardiranjih pa tudi dokumente o italijanskih zločinih in nemškem napadu na Jugoslavijo.
Večina gradiva je iz Agencije za raziskovanje zgodovine ameriških zračnih sil v Montgomeryju v Alabami in bo muzeju omogočila vzpostavitev bogate podatkovne baze o dogajanju med drugo svetovno vojno. Boštjančič vidi gradivo kot “veliko obveznost in obenem velik potencial”, Radovanovič pa meni, da bi Pivka lahko postala raziskovalni center, saj naj bi bilo gradivo dostopno vsem, ki raziskujejo to tematiko.
Razstavo je odprl leta 1940 rojen pisatelj Tone Partljič, ki je z obiskovalci delil nekaj zgodnjih spominov, ko je kot širi- in petletnik v Pesnici, le nekaj kilometrov od Maribora, opazoval letala, ki so letela nad Štajersko, poslušal močno bobnenje in eksplozije iz daljave. Spomni se tudi letal, iz katerih se je vil črn dim, saj jih je zadela nemška protizračna obramba, kot tudi sestrelitve zavezniškega letala nad Pesnico, v kateri je pilot umrl.
