Piše: L.K.F.
Trst, pristaniško mesto, ki je najbolj zraslo in cvetelo v času Avstro-Ogrske in v katerem je na prelomu v 20. stoletje živelo več Slovencev kot v Ljubljani, je znan tudi kot mesto tržaškega espressa. Zaradi tradicije okoli te popularne kave Tržačani ocenjujejo, da bi obred svojega espressa lahko dobil priznanje Unesco.
Kava Trsta vladarica. Od živahne kavne industrije, utrip katere krojijo številni krajevni podjetniki pa do prave zgodovinske in kulturne tradicije, ki zaznamuje vsakdan vsakega Tržačana ali skoraj, piše danes slovenski tržaki časopis Primorski dnevnik.
Kakor še poroča Primorski dnevnik, je tržaški odbor Gibanja petih zvezd – se pravi njegove stranke v njegovem domačem mestu – danes dopoldne v kavarni San Marco priredil tematsko srečanje ali bolje »pogovore o kavi, kot pravi italijanski ponos in bogata tržaška tradicija«. V ospredju so bili predlogi za promocijo kavnega sektorja na krajevni in državni ravni, pa tudi konkretne vsakodnevne težave podjetnikov na tem področju. Eden od govornikov, Omar Zidarich, predsednik konzorcija pražarjev iz FJK in Veneta je dejal, da so pražarne prvič v zgodovini pred precepom morebitnega zmanjšanja števila osebja. Prepričan je, da se okoli kave vrti tudi prava socialna dimenzija. »Pojdimo na kavo,« namreč ne pomeni nujno, da bosta osebi na zmenku pili ravno ta vroči napitek. Gre pa za pijačo, ki v kavarni najmanj stane in za sabo skriva celo vrsto drugih sporočil, je obnovil. »Zaradi vsega navedenega bi bilo zato še kako pomembno, da bi tržaški oziroma italijanski obred espressa in vsega, kar stoji za njim, dobil svetovno priznanje Unesco,« pa je povzel Fabrizio Polojaz, podjetnik in predsednik društva Caffè Trieste, ki od leta 1891 povezuje tržaška podjetja na tem področju. Postopek kandidature je ravno marca letos podprl tudi italijanski minister za kmetijstvo Stefano Patuanelli, sicer Tržačan.
