Pred mesecem dni, natančneje 16. decembra 2018, je v Indoneziji izbruhnil ognjenik Soputan. Kot so sporočile pristojne oblasti, je 1785 metrov visok vulkan bruhal pepel in dim tri kilometre visoko. O žrtvah niso poročali, prav tako pepel ni predstavljal nevarnosti za letalski promet, so po poročanju tujih tiskovnih agencij navedli v indonezijski agenciji za naravne nesreče.
A to je bil šele uvod v zelo viharno obdobje številnih erupcij vulkanov po svetu, dve od njih sta imeli tudi katastrofalne posledice za okoliško prebivalstvo.
Samo nekaj dni po izbruhu Soputana in malo pred božičem pa je Indonezija doživela pravo katastrofo – izbruhnil je vulkan Krakatoa in sprožil serijo potresov, s tem pa tudi cunamije, ki so terjali na stotine človeških življenj. Cunami, ki je sledil izbruhu vulkana Krakatoa, je nastal v ožini Sunda med otokoma Java in Sumatra. Nenadni cunami je ujel mnoge prebivalce in tudi turiste povsem nepripravljene.
Samo dan po tragediji v Indoneziji se je prebudil najbolj znani evropski vulkan Etna na Siciliji in sprožil serijo potresnih sunkov, ki so prizadeli širšo okolico. Veliko škodo je utrpelo bližnje mesto Catania, saj so nekateri potresni sunki dosegli tudi magnitudo 4.8. Potresi sicer niso terjali žrtev, je bilo pa ranjenih več deset ljudi. Okoli 400 ljudi pa so morali namestiti v zasilna prebivališča.
27. decembra 2018 je izbruhnil filipinski vulkan Mayon, o hujših posledicah pa agencije niso poročale. Pred letom dni, ko je nazadnje izbruhnil, pa so morali z območja evakuirati okoli 80 tisoč prebivalcev.
30. decembra 2018 je v Indoneziji prišlo do še ene erupcije vulkana in sicer na priljubljenem indonezijskem počitniškem otoku Bali, kjer izbruhnil vulkan Agung – v zrak je poslal oblak pepela. Oblasti so domačine in turiste pozvale, naj se izogibajo območju gore. K sreči izbruh ni povzročil škode in človeških žrtev.
Osmega januarja letos pa je prišlo do izbruha vulkana na Papui Novi Gvineji – prebudil se je vulkan Manam, sicer eden najbolj aktivnih vulkanov v državi.
Danes pa je prišlo do izbruha vulkana na majhnem otoku na skrajnem jugu Japonske – do šest kilometrov visoko bruha pepel in dim. O morebitni škodi ali žrtvah z otoka Kuchinoerabu za zdaj ne poročajo. Oblasti tudi niso odredile evakuacije prebivalcev, ki jih je nekaj več kot sto.
Že konec lanskega septembra je Indonezijo prizadel potres, ki je sprožil cunami, slednji je terjal okoli 1300 smrtnih žrtev. Zelo kmalu po dogodku se je prebudil vulkan Soputan, ki je nato ponovno izbruhnil sredi decembra.
Glede na veliko aktivnost vulkanov po svetu v zadnjem času se bo marsikdo vprašal, ali prihajajo poslednji časi. No, nekateri pa bodo verjetno večjo aktivnost vulkanov povezali s t. i. globalnim segrevanjem. O tem, koliko je teorija o globalnem segrevanju – njen zagovornik je tudi papež Frančišek – resnična, pa si lahko ogledate TUKAJ.
