Piše: Blagovest.si
Ko v postnem času prebiramo in poslušamo božjo besedo za vsak dan v tednu, se predvsem v finalu postnega časa srečujemo z odlomki iz Janezovega evangelija, kjer se Jezus verbalno spopada z nasprotniku. Evangelist Janez navaja, da so to Judje (v grščini: Ioudaios – Ἰουδαῖος). Kdo so to v resnici?
Jud lahko pomeni: ali da je pripadnik religije (judovstva) ali pa naroda (izraelskega ljudstva, sam izraz Izrael, ki je kot drugo ime pripadel Jakobu, je torej precej starejši od poimenovanja sedanje države Izrael). Navadno je oboje zelo težko ločiti, čeprav ogromno Judov živi v diaspori, so narodnostno pomešani in asimilirani v večinska okolja, vendar so ohranili izročilo in predstavljajo kontinuiteto s starozaveznimi očaki oz. očeti vere: Abrahamom, Izakom, Jakobom in njegovimi sinovi, ki predstavljajo dvanajst Izraelovih rodov, preroki in raznimi slavnimi možmi, ki so prispevali svoj delež k izročilu. Čeprav po naših podatkih velika večina Judov ne spada več med verne Jude, še vedno predstavljajo pomembno versko skupnost v svetovnem merilu.
Kdo so Judje?
Zakaj poimenovanje »Jud« (ki ga ne smemo zamenjevati z osebnim imenom Juda, čeprav je s tem povezano, saj je po njem in njegovemu rodu dobila ime osrednja pokrajina Svete dežele, namreč Judeja, samo ime pa pomeni »hvaljen Bog«)? Pri nas se je pod vplivom ostalih slovanskih jezikov nekdaj uporabljajo naziv »Žid« (nekateri ga sedaj uporabljajo slabšalno), ki je dejansko francoska izgovorjava besede »Jud«. Kot sinonim se uporablja »Hebrejec«, saj se tudi eno od pisem v Novi zavezi imenuje »Pismo Hebrejcem«, jezik pa hebrejščina, čeprav se je v Jezusovem času uporabljala že veliko bolj razširjena aramejščina.
Evangelistu Janezu velikokrat pripisujejo antisemitski naglas, saj so Jezusovi nasprotniki v njegovem evangeliju označeni preprosto kot Judje, ta beseda je tam omenjena 32-krat, medtem ko jo od ostalih evangelistov omenja samo Marko, pa še to samo enkrat. Zanimivo je, da jo v še večjem obsegu uporabljajo Apostolska dela, ki predstavlja nadaljevanje Lukovega evangelija. Vendar pa so Jezusa vendarle obsodili pod pretvezo, da je »judovski kralj« (iz enakih razlogov je tudi Herod dal pobiti betlehemske otroke, saj so mu modri iz vzhoda sporočili, da se je rodil judovski kralj, prim. Mt 2, 2), kar so napisali celo na tablo, na kateri je bila napisana njegova krivda (prim. Lk 23,38). Svoj čas je bil Izrael razdeljen celo na dve kraljestvo: na Izraelovo severno in Judovo južno. V času Jezusovega rojstva je kraljevski prestol (s podporo Rimljanov) že zasedal tujerodni (idumejski) kralj Herod. Po njegovi smrti in smrti njegovega sina Arhelaja pa v Jeruzalemu ni bilo več kralja, ampak samo še rimski upravitelj, Herodovi potomci pa četrtni oblastniki (tetrarhi).
Več TUKAJ.
