Zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. Predvidoma bi začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.
Prizadevanja za ustanovitev pokrajin so se znova okrepila v zadnjih mesecih. Koordinacijo aktivnosti je prevzel predsednik DS Alojz Kovšca, širša strokovna skupina pod vodstvom Brezovnika z mariborske pravne fakultete pa je pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje, pri čemer so po besedah Kovšce v sam proces privabili več kot 60 uglednih imen.
Prav vprašanju pokrajin in zadnjim prizadevanjem je namenjen današnji posvet. Udeležence je povabil DS skupaj z združenji občin in ljubljansko pravno fakulteto, kjer posvet tudi poteka.
Kot je uvodoma poudaril Kovšca, zdaj ni več vprašanje, ali Slovenija rabi pokrajine, vprašanje je le še kdaj, na kakšen način, s kakšnimi pristojnostmi, s kakšnimi razmejitvami in kako čim prej priti do tega rezultata. Tokrat so se odločili za drugačno pot kot ob prejšnjih poskusih ustanavljanja pokrajin: peljati proces regionalizacije od spodaj navzgor. “Združenja občin so ves čas procesa sodelovala tvorno in proaktivno, brez fige v žepu,” je dejal.
Brezovnik je pojasnil, da bi bilo po oceni geografov z razvojnega vidika, upoštevaje obstoječih 20 upravnih sistemov, najbolj smiselno in tudi smotrno ustanoviti osem pokrajin. A bi tak model hkrati pomenil tudi izrazito močno in veliko osrednjeslovensko pokrajino s skoraj 770.000 prebivalci, na drugi strani pa izrazito šibko pomursko pokrajino s 117.000 prebivalci, ki že sedaj razvojno zaostaja.
Tako so prišli do nekaterih izjem, ki po Brezovnikovih besedah z nekaterih vidikov niso vsebinsko dobre, so pa pomembne, ker so upoštevali tudi predloge, ki so jih dobili iz lokalnih okolij, predvsem od občin. Poleg tega so upoštevali tudi vidik t. i. lokalne identitete.
Na tej podlagi so uspeli doseči konsenz o predlogu, “po katerem bi ustanovili deset pokrajin, s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor”. Kot argument za slednje je Brezovnik navedel, da ti dve občini dosegata standard 100.000 prebivalcev, obe mesti sta urbani središči mednarodnega pomena in se ob ustrezni pravni ureditvi lahko intenzivneje vključujeta v pokrajine, na območju katerih se nahajata.
Strokovnjaki tako po njegovih besedah predlagajo, naj se odpre razprava o modelu osmih do desetih pokrajin s posebnim statusom Ljubljane in Maribora. Omenjeni koncept izrazito homogenih pokrajin z med 100.000 do 200.000 prebivalci pa po njegovih besedah omogoča prehod v drugo fazo tega projekta, to je določitev pristojnosti in nalog pokrajin, sistema in virov financiranja.
V to drugo fazo se bo morala vključiti aktualna politika z vlado in ministrstvi, saj strokovnjaki nimajo na razpolago vseh informacij, ki bi jih rabili. Predlagajo pa postopni prenos pristojnosti in nalog ter sistema financiranja z zagotovitvijo avtonomnih finančnih virov.
Po besedah Kovšce so modelu pokrajinske ureditve “v temeljnih okvirjih rekle da” lokalne asociacije, zdaj mu morajo pritrditi še občinski sveti in na koncu vlada. “Model bodo diskutirali na občinskih svetih toliko časa, dokler ne bomo dobili konsenza in ko bomo dobili konsenz lokalnih skupnosti, bomo šli s tem modelom pred vlado,” je napovedal predsednik DS.
Strokovna skupina je sicer sprva razmišljala o konceptu 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. Zadnji predlog, ki je objavljen na spletni strani projekta, jih predvideva deset: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino. Ob tem bi poseben status imeli mestni občini Ljubljana in Maribor, kjer bi pristojnosti in naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan.
Sedež Osrednjeslovenske pokrajine bi bil v Domžalah, sedež njenega pokrajinskega sveta v Grosupljem in sveta občin v Kočevju. Na Ptuju bi bil sedež Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Ormožu.
Sedež Dolenjsko-belokranjske pokrajine bi bil v Novem mestu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Črnomlju, sedež sveta občin pa v Trebnjem. Kranj bi bil sedež Gorenjske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Škofji Loki, sedež sveta občin pa na Jesenicah. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin v Idriji. Primorsko-notranjska pokrajina bi imela sedež v Kopru, sedež pokrajinskega sveta v Postojni, sedež sveta občin v Sežani.
Za sedež Koroško-šaleške pokrajine bi določili Slovenj Gradec, za sedež njenega pokrajinskega sveta Velenje in sedež sveta občin Ravne na Koroškem. Savinjska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Šentjurju, sedež sveta občin pa v Rogaški Slatini. Sedež Zasavsko-posavske pokrajine bi bil v Krškem, sedež njenega pokrajinskega sveta v Brežicah, sedež sveta občin pa v Zagorju ob Savi. Pomurska pokrajina bi imela sedež v Murski Soboti, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ljutomeru in sedež sveta občin v Gornji Radgoni.
Minister za javno upravo Rudi Medved je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal, da se vlada formalno v proces ni vključila, da pa spremljajo in podpirajo “način, kako se rojevajo ideje o pokrajinah”. Dodal je, da so večkrat povedali, da če v zadnjih desetih letih pokrajin ni bilo možno ustanoviti od zgoraj navzdol, je prav, da je tokrat drugače. Najprej pa morajo župani doseči konsenz s snovalci, je dejal minister, ki ocenjuje, da procesu manjka še kar nekaj vsebine. Ga bodo pa vsekakor podpirali, je zagotovil.
