Piše: Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos trajnostni planinski turizem, njen avtor pa je podpredsednik PZS Martin Šolar.
Gore. So gore le surov, a nadvse privlačen del našega planeta ali pa so gore del gorskega sveta, katerega pomen je mnogoter? Se kdaj vprašate, kaj vam pomenijo gore? Ali veste, da gorski svet pokriva 22 odstotkov vse kopne površine na Zemlji, pri nas v Sloveniji pa celo 40 odstotkov? Pomen gora ni le pomen gora kot cilj in motiv za osvajalce nekoristnega sveta, pač pa je pomen gora mnogo širši in je izjemen. Gore same po sebi, ljudje, ki živijo v gorah, dobrobiti in proizvodi iz gorskega sveta, vode, hrana, gorsko kmetijstvo in nenazadnje tudi pomen gora za gorski turizem oziroma za planinstvo v najširšem pomenu. In prav v tem zadnjem širša javnost najde najpogostejšo miselno povezavo z gorami.Tako je v razvitem zahodnem svetu, v srčiki razvoja gorništva v Alpah, tako je tudi pri nas v Sloveniji. V naravo, v hribe, v gore zahaja vse več ljudi. Ne le tako imenovani organizirani planinci, člani Planinske zveze Slovenije, temveč tudi mnogi drugi. Teh drugih je pri nas vsaj petkrat toliko, saj ocenjujemo, da v gore redno hodi več kot tristo tisoč Slovencev. Je to v redu? Gore Slovencem predstavljajo zdrav duh v zdravem telesu ter narodnostno poistovetenje z vzponom na najvišjo slovensko goro. V gorah srečamo vse več ljudi, vsaka slovenska vas gradi razvoj turizma na pohodništvu, planinstvu, gorništvu – imenujmo obiskovanje gora, kakor koli že hočemo. So gore pripravljene na tako obleganje, smo obiskovalci gora pripravljeni na gore? To sta ključni vprašanji, povezani z letošnjo nadvse aktualno temo mednarodnega dneva gora, ki je Trajnostni planinski turizem.Gore na splošno predstavljajo odprt naravni prostor, ki je kljub vsemu v primerjavi z velikimi mesti, zabavišči in trgovskimi središči manj obljuden oziroma manj obiskan. Zaradi covida se je obisk gora zelo povečal, kar je po eni strani pozitivno, saj so mnogi zgoraj omenjena mesta zbiranja zamenjali z naravo in gorami. Hkrati pa se tudi ob tem dejstvu sprašujemo, ali so gore pripravljene na tako povečan obisk in ali so ljudje, ki so včeraj začeli hoditi v gore, pripravljeni nanje. Kaj storiti? Kako vcepiti načela previdnosti, trajnosti in odgovornosti v srce planinskega turizma? Ta cilj je namreč izjemno pomemben in ga moramo zasledovati. Ni lahko, to ima svojo ceno, a naša dejanja za ohranitev gorskega sveta in hkrati za zagotovitev pravih planinskh doživetij so investicija v rajski gorski svet za prihodne generacije. S pravim odnosom do narave v gorskem svetu bomo le-to ohranili, biotska pestrost pa je vir našega preživetja. S trajnostnim in usmerjenim planinskih turizmom bomo spoštovali tudi kulturne in duhovne vrednote ter vrednote življenja ljudi, ki v gorah živijo. Pravi planinski turizem spodbuja sonaravne verige pridelovanja hrane in lokalnih izdelkov nasploh.Ali pomislite na te stvari, ko pred ali po službi hitite v breg, do planinske koče ali do vrha gore in takoj hitro nazaj? Ali pomislite na vse to, ko negodujete nad ukrepi trajnostne mobilnosti, ker se hočete na poti v gore pripeljati čim dlje? Znate adrenalin hitenja in divjanja po gorah, ki ga vse bolj nadomeščajo telovadnice in štadione, zamenjati s spokojem pogleda na žuborečo alpsko reko, si spočiti duh in telo ter počakati na ujete trenutke brezčasnosti v naših čudovitih gorah? V gore pojdimo spoštljivo, pripravljeni nanje, varno. Vzemimo si čas za doživetja gora!
