V italijanski L’Aquili so se ponoči 6. aprila 2009 silovito stresla tla. Potresu z magnitudo 6,3 je sledilo več manjših, kar je močno otežilo reševanje. Umrlo je 308 ljudi, 1600 jih je bilo poškodovanih. Življenje v mestu s 73.000 prebivalci desetletje kasneje ostaja oteženo, številni prebivalci so še vedno v začasnih bivališčih v okolici.
V središču srednjeveškega mesta v Abrucih, ki ga obdajajo dvatisočaki, se še vedno vidijo posledice tresenja tal in njegova prihodnost je negotova, čeprav je vsepovsod videti znake novega življenja. Obnovili so več stavb, med njimi palače iz srednjega veka in baroka, a mestno jedro ostaja opustelo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Številna prazna poslopja v zgodovinskem univerzitetnem mestu, ki je le uro vožnje od Rima, spremlja napis naprodaj, trgovin in lokalov praktično ni. Z izjemo banke in nekaterih uradov ni v središču L’Aquile odprtega nič drugega. Mestno jedro, ki so ga nekdaj krasile mojstrovine iz antike, srednjega veka in renesanse, je namreč še vedno veliko gradbišče.
Župan L’Aquile Peirluigi Bondi je zaradi počasne obnove pred dvema tednoma napovedal odstop. Po njegovem mnenju mesto od vlade, ki je na oblasti v Rimu od junija lani, ni dobilo dovolj pomoči. L’Aquila namreč še vedno čaka na javna sredstva za zaključek obnove, usklajene strategije, kako v mestno jedro vrniti življenje in vanj privabiti predvsem mlade, ni.
Za obnovo mesta so doslej namenili več kot 20 milijard evrov, a meščani od tega niso imeli pravih koristi, saj morajo še naprej živeti v satelitskih četrtih, ki so jih po potresu postavili okoli mesta. Gre za predmestje brez pravega jedra. V potresu je 67.000 ljudi izgubilo dom, 4200 družin pa je še danes odvisnih od podpore.
V središču mesta bi bilo sicer sedaj mogoče živeti, a tamkajšnji vsakdan spremljajo hrup, prah in umazanija, ki so posledica gradbenih del. Z avtomobilom se v mestnem jedru praktično ni mogoče gibati. Zato prebivalci večinoma ostajajo v začasnih bivališčih v novonastalih predmestjih brez duše.
“Središče ostaja veliko fantomsko mesto, muzej uničenih palač. Prebivalci, ki so izgubili svoje domove in sedaj živijo zunaj mesta, v središču nimajo prostora, kjer bi se lahko srečali. Mesto je preprosto izgubilo svojo dušo,” je za avstrijsko tiskovno agencijo potožil učitelj klavirja z glasbenega konservatorija v L’Aquili Antonio Salvemini.
A vsemu navkljub L’Aquila zaradi svoje prestižne univerze z več fakultetami tehničnih smeri še vedno privablja številne študente iz celotne Italije. Pri življenju ostajata tudi konservatorij in umetniška akademija. Mestna koncertna dvorana, ki jo je leta 2012 postavil domači arhitekt Renzo Piano, redno gosti koncerte.
Poleg tega skuša L’Aquila z davčnimi olajšavami privabiti zagonska podjetja in stremi k temu, da bi s povezovanjem z univerzo postala t. i. pametno mesto. Pod zemljo so zgradili predore, prek katerih so speljali električno napeljavo in optične kable, L’Aquila naj bi postala tudi eno izmed prvih petih italijanskih mest, ki bo dobilo tehnologijo 5G.
L’Aquila, ki stoji na višini 721 metrov, ima sicer za seboj dolgo zgodovino potresov. Zgrajena je na dnu nekdanjega jezera, takšna tla pa še krepijo potresne valove. Mesto je potrese doživelo v letih 1315, 1349, 1452, 1501, 1646, 1703, 1706 in 1958. Že potres februarja 1703, ki je povzročil opustošenje po večjem delu Italije, je L’Aquilo skorajda popolnoma uničil in terjal okoli 5000 mrtvih, navaja Wikipedia.
