Nika Gačnik je živahna srednješolka, ki od malega nosi v srcu ljubezen do konj in ji poleg drugih obveznosti ni težko poskrbeti za svoja dva konja in včasih še za prijateljičinega. Letos je s tekmovanja v preskakovanju ovir s konjem prinesla zlat pokal. To je njena zgodba.
V začetku decembra je 15-letna jahačica Nika Gačnik iz Maribora, edina tekmovalka iz Slovenije, poskrbela za presenečenje na prestižnem štiridnevnem jahaškem festivalu, imenovanem »Amadeus Horse Indoors 2019« v Salzburgu, na katerem je zasedla prvo mesto. Bila je hkrati tudi najmlajša tekmovalka na omenjenem tekmovanju, drugouvrščena Nemka Julia Kaltenhauser pa je za njo zaostala kar za 7 sekund in 35 stotink. Nika s svojim konjem Acordijem že dlje časa žanje uspehe, tokrat pa se je prvič podala na to mednarodno ugledno tekmovanje, ki je tudi zaradi velikega finančnega vložka teže dosegljivo, a letos ji je s pomočjo sponzorjev to uspelo. Prav zadnji dan festivala je bila na vrsti tekma, ki jo je Nika najbolj pričakovala: finale v kategoriji »Small amateur tour«. Udeležilo se je 30 tekmovalcev pretežno iz Avstrije, Nemčije in Švice in seveda Nika Gačnik, ki je kot najmlajša tekmovalka z Acordijem z veliko prednostjo premagala vso konkurenco in požela velik aplavz v dvorani, s tem pa pokazala, da tudi pri športu, kot je jahaštvo, v prihodnje ne bo več šlo brez Slovenije.
Podarjen v živo
Nika Gačnik, rojena leta 2004, trenira pri Konjeniškem klubu Karlo v Mariboru s trenerjem Mihaelom Kovačičem. Kot majhni deklici ji je ljubezen do konj vzbudil dedek, oče njenega očeta, ki je oskrboval konje na kmetiji v Avstriji. Vsako leto je pisala Božičku, naj ji prinese konja, prav takšna je bila njena želja tudi vsakokrat, kadar je pihala svečke na rojstnodnevni torti.
Tako se je Nikina mama nekega dne odločila, da jo prijavi na takrat zelo priljubljeno oddajo, kjer so izpolnjevali skrite želje − oddajo Dan najlepših sanj. Nikoli si ni predstavljala, da bo kdo zares prebral njeno pismo, kaj šele da ji bo kdo prisluhnil. Pa vendar – kmalu je zazvonil telefon in Nikini mami so povedali, da bodo Niki uresničili željo ter ji v oddaji v živo podarili konja. Vse je potekalo v strogi tajnosti do tistega dne, ko so starši Niko posedli v avto in se odpeljali z njo proti Ljubljani. »Mama mi je vedno ob gledanju te oddaje s solzami v očeh govorila: »Saj boš videla, tudi ti se boš enkrat jokala,« se tistega dne spominja Nika, ki naj bi bila v oddaji sodelovala kot gledalka − tako so ji namreč rekli straši. Vse do trenutka, ko jo je voditelj vprašal po njenih športnih podvigih, ni niti slutila, kaj jo čaka. Vse skupaj se je samo stopnjevalo in pred Niko je kmalu stal konj, ki so ji ga podarili, in tisti trenutek kar ni mogla doumeti, da bo ta konj zares njen. »Vse se je dogajalo tako nepričakovano in bila sem v takem šoku, da mi ni bilo nič jasno,« z iskricami v očeh pripoveduje Nika, ki je tistega dne dobila svojega prvega konja. Poimenovali so ga Ringo Star in postal je pomemben del Nikinega življenja. Nikini starši so že vedeli, da je jahanje tisti šport, ki je njuni Niki resnično pisan na kožo.
Ringa Stara je kasneje zamenjal Acordi, temu pa se je kmalu pridružil Coloseum-B.
Finančno zahtevno
Sicer pa je bila Nika od nekdaj živahna deklica, nenehno v gibanju in tako družabna, da jo je poznala vsa njihova ulica. Sosedi so jo celo večkrat povabili s seboj na izlete. Nikoli pa ni zdržala dolgo na enem mestu in pri miru, rada je bila v stiku z živalmi, ki jih je imela rada, odkar pomni. V konje se je zaljubila na prvi pogled pri treh letih, ko je bila z dedkom v Svečini. Že takrat si je silno želela jahati, a je bila še premajhna. »Moj, danes že pokojni dedek mi je vedno govoril, da mi bo kupil konja in to mi je ostalo za vedno v spominu,« se spominja Nika. Največja vzornika v življenju sta zanjo oče in mama, ki prav vsak dan dajeta vse od sebe, da bi ji zagotovila čim boljše pogoje za jahanje. Nika namreč izhaja iz delavske družine, trenira pa šport, ki je vse prej kot poceni in je namenjen bolj premožnim, zato je finančni del tega športa zelo velik zalogaj, ki ga brez požrtvovalnih staršev in nekaj sponzorjev Nika nikakor ne bi zmogla. Še preden pa je začela zares jahati, je z očetom obiskala vse tekme NK Maribor in bila strastna navijačica vijoličastih.
Na olimpijske igre
Živahna srednješolka Nika, ki obiskuje prvi letnik Srednje biotehniške šole v Mariboru in ji učenje ne dela nobenih težav, se spominja, da je njen osnovnošolski razred veljal za precej mirnega in tudi sama ni nikoli sodelovala pri kakšni lumpariji. Dobro pa se spominja dogodka izpred nekaj mesecev, ob zaključku osnovne šole, ko je dobila povabilo, naj se udeleži sprejema pri županu, ker je bila vseh devet let odlična. Takega vabila ni pričakovala, zato je bila precej in tudi prijetno presenečena. V prihodnje si želi še na več mednarodnih turnirjev, še posebej na turnir »Longines«, vendar pa je ta za zdaj samo Nikina oddaljena tiha želja. Največja Nikina želja pa je, da bi kot ponosna Slovenka jahala tudi za barve svoje države in Slovenijo predstavljala na olimpijskih igrah. Ker pa je njeno življenjsko vodilo »Vedno vztrajaj in nikoli ne odnehaj!«, smo lahko prepričani, da bo Niki uspelo uresničiti vse njene načrte. Vsak dan Nika preživi najmanj tri ure s svojima konjema, vedno je na vrsti najprej nega, nato jahanje in potem spet čiščenje konj. Uživa vsak trenutek z njima, in tudi kadar katero drugo dekle potrebuje pomoč, z veseljem prevzame tudi skrb za njenega konja. »Če bi mi bilo treba skrbeti za pet ali več konj, mi to ne bi bilo težko,« pravi Nika. Poleg konj je zanjo najpomembnejša šola, saj se zaveda, da brez dobre izobrazbe ni prihodnosti.
Z Acordijem na vrhu
Na začetku leta 2015 je Nika naredila izpita »Jahač 1« in »Jahač 2«, kmalu za tem pa je pridobila tudi licenco za preskakovanje ovir. Kot vsak jahač je najprej preskakovala višine 60, 80 in 100 cm, nato pa se je podala na višine 105, 110, 115 cm. Najprej je tekmovala z Ringom Starom, a ker se je poškodoval, je svojo tekmovalno pot nadaljevala s ponijem z imenom Sunrise-A. Nato pa so kupili novega konja Acordija. »Jahala sem ga šele štiri dni, ko sem se podala na državno prvenstvo in tam osvojila drugo mesto ter postala podprvakinja v kategoriji mlajših mladincev,« pripoveduje Nika, ki je vesela, da so ji starši našli pravega prijatelja na njeni športni poti. Takrat so se namreč začeli Nikini uspehi nizati drug za drugim. Nika je z Acordijem osvojila že več kot 120 prvih, drugih in tretjih mest, osvojila je tudi naziv pokalne prvakinje Slovenije in bila tri leta zapored Jahač leta Slovenije v kategoriji mlajših mladincev.
Nikina velika želja je bila sodelovati na že na začetku omenjenem mednarodnem tekmovanju v Salzburgu, kar ji je letos s pomočjo sponzorjev uspelo in še več: osvojila je drugo in v finalu, kot že omenjeno, kar prvo mesto.
Čudovita dežela
Največ svojega prostega časa Nika namenja konjem in prijateljicam, s katerimi gredo rade v kino ali pa preživijo kakšen večer skupaj med igranjem iger. Slovenijo vidi kot čudovito deželo prijetnih ljudi, a tudi deželo z veliko zamujenimi priložnostmi. V športu je Slovenija nadpovprečno uspešna, a vendar vodstvo države daje bistveno premalo poudarka manj popularnim športom, kot je na primer jahanje, kjer Nika z velikim ponosom zastopa barve svoje domovine in pogosto poskrbi, da ob koncu mednarodnega tekmovanja zaigra Zdravljica.
Čeprav so ljudje prijetni, pa je med Slovenci premočno zasidrana zavist. Preveč ljudi je takih, ki drugemu ne bi privoščili uspeha, čeprav je po drugi strani tudi veliko takšnih, ki so pripravljeni pomagati v vsakršni stiski.
