Piše: Rodoljub.si
Leta 2007 je liberalni profesor politologije iz ameriške univerze Harvard, Robert Putnam, opravil študijo o vplivu raznolikosti na družbo in skupnost. Na lastno razočaranje je ugotovil, da kljub liberalni mantri »raznolikost je naša moč«, pravzaprav raznolikost družbo slabi in ustvarja prepad med njenim prebivalstvom.
Ugotovil je, da v bolj raznolikih skupnostih manj ljudi voli ali pa sodeluje pri prostovoljnih humanitarnih dejavnostih. Manj ljudi prispeva v dobrodelne namene ali pa se zanima za sodelovanje pri raznih skupnih projektih znotraj skupnosti. Kar je še bolj pomembno, v raznolikih skupnostih je znatno manj medsebojnega zaupanja med sosedi kot v homogenih skupnostih. Študija je pokazala, da si na splošno ljudje manj zaupajo v raznolikih skupnostih in da se bolj povlečejo vase ter se manj zanimajo za splošno dobrobit skupnosti.
Raznolikost slabi družbo
Vse to nam govori, da je raznolikost pravzaprav za neko skupnost ali družbo slabost, ki negativno vpliva na vsakdanje življenje in ustvarja trenja. V multikulturni družbi je neka skupna zavest in pripadnost sami družbi precej majhna, saj večinoma vsaka etnična, kulturna ali verska skupnost gleda na svoje interese in se trudi imeti čim večji vpliv na samo družbo. Družba postane atomizirana. Temu priča tudi vse večja polarizacija v ZDA, državi, ki velja danes za sodobni multikulturni imperij. Vendar pa je več zgodovinarjev in avtorjev, med drugim tudi Edward Gibbon, v svojih delih pripisovalo propad Rimskega imperija med drugim tudi raznolikosti, oziroma mešanju ljudstev.
Pravzaprav do tega zaključka pridemo tudi z zdravim razumom in brez pomoči strokovnih študij, saj je za ljudi popolnoma naravno, da želijo živeti med sebi podobnimi ljudmi, pa če govorimo o kulturi, veri ali etniji. Tako kot je popolnoma naravno in normalno, da lastovke letijo v jati z lastovkami in da volkovi tečejo s svojim tropom. Vendar pa to ni v skladu z interesi liberalnih elit, ki hočejo ustvariti globalno družbo prostega trga, ki ga ne omejujejo meje in določeni predpisi posameznih držav, ter maso delavcev in potrošnikov, ki bodo, namesto v svojih kulturnih in rasnih koreninah, iskali identiteto v blagovnih znamkah in izdelkih, ki jih kupujejo. Množične migracije pomagajo z mešanjem ljudstev ustvarjati takšno družbo brez korenin. Vendar pa so se pri tem uvozniki migrantov malce ušteli, saj velikokrat prihaja do tega, da nastane znotraj družbe prostovoljna segregacija, ker se prišleki iz tretjega sveta niso pripravljeni odreči svojim tradicijam in identiteti. Pravzaprav namesto uspešne integracije, prihaja velikokrat do nasprotnega učinka, saj so otroci in vnuki prišlekov mnogokrat še bolj navezani na religijo in način življenja svojih staršev in starih staršev.
Več preberite TUKAJ
