Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2018 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.
V Šentjerneju, kjer tamkajšnje gasilsko društvo in občina prirejata tradicionalni, 160. blagoslov konj, so se konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu, od tam pa se je povorka odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja – ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana – v Dolenji Stari vasi, kjer se je ob 10. uri začel omenjeni obred.
Šentjernejski prireditelji so še sporočili, da bo za cesto od tamkajšnjega hipodroma do Osnovne šole Šentjernej med 9.30 in 10.30 veljala popolna zapora. Promet bodo usmerjali redarji in policisti, so opozorili. Prireditev se bo končala ob 11.30, so še dodali.
Konje bodo danes blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Goriški vasi pri Škocjanu, v Štefanu pri Trebnjem, v Kapelah, Pišecah, Harijah v Brkinih, v Vipavi, na Vidmu v Dobrepolju, v Laškem, na Gradu Prestranek in še drugih krajih po državi.
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
