Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 15,3-7): Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno ovco, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim reče: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«
Praznik Jezusovega presvetega Srca je skupaj s spominom Marijinega brezmadežnega Srca še zadnji veliki praznik, ki je datumsko vezan na veliko noč. Ali še bolje: na veliki petek. Deset tednov po velikem petku se namreč spominjamo prav te velike skrivnosti Jezusovega Srca, ki je bilo na Kalvariji prebodeno, iz Njega sta pritekla kri in voda. Ta praznik nas tako opominja na veliko Božjo ljubezen in tudi na tisto ljubezen, s katero Jezus ljubi svojega Očeta in vsakega človeka. Jezus nam je razodel Očeta, ki je bogat v usmiljenju. Kot grešnike nas je vzljubil. Iz ljubezni do nas je šel na križ. Usmiljenje, ki ga je 1900 let kasneje razodel sv. Favstini Kowalski, je sad te velike ljubezni. Že pred tem je skrivnost svojega Srca razodel sv. Marjeti Mariji Alacoque.
Več preberite TUKAJ
