Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 23,35-43)
Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹ Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govóril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovóril in ga svaril: »Ali se ne bojiš Boga, saj te je zadela enaka obsodba? In naju po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni stóril nič hudega.« In govóril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.«
Morda je presenetljivo, da je odlomek za nedeljo Kristusa Kralja vzet iz pripovedi o Jezusovem trpljenju in ne morda iz katerega od Jezusovih pripovedih o poslednjih rečeh, o zmagi Njegovega kraljestva ob koncu sveta. Evangelist Luka tu spregovori o človeškem (ne)razumevanju božjega kraljestva, ki je povsem drugačno, ali kot je Jezus rekel Pilatu, ni od tega sveta. Jezusov zunanji izgled tako rekoč tik pred smrtno obsodbo ni prav nič kraljevski. Vzamejo mu še poslednje kar ima, namreč njegovo obleko, posmehujejo se mu, ponujajo kisa, judovski voditelji, ki so ga prej v velikem zboru obsodili, pa sedaj izpostavljajo njegovo mesijanstvo, češ zakaj se ne reši, če je res to, za kar se ima. Vojaki se mu ne posmehujejo zaradi mesijanstva, ampak ker ga imajo za nekakšnega čudežnega judovskega kralja. Kako to, da nihče ne stopi na njegovo stran? Pravi kralj ima namreč vojsko. Jezus pa je ostal sam, njegovi so se razbežali, Juda ga je izdal, Peter zatajil, od apostolov je edino Janez stal pod križem.
Logika Jezusovega kraljestva je torej drugačna. Jezus tu ne kaže zunanje moči. Ne rešuje sam sebe. Pač pa se preda kot jagnje, ki ga peljejo v zakol. To je izraz njegovega kraljestva. Daruje se za druge, ki sami sebe ne morejo odkupiti. Za tiste, ki mislijo, da položaj kralja ali položaj Mesije pomeni položaj moči, obračunavanja, izkazovanja in manifestacije nasilja, vključno z zadovoljevanjem lastnih potreb. Toda vse to samouresničevanje je dejansko vrednota tega sveta. Jezus ne sledi temu. In eden od razbojnikov, ki sta križana z njim, to kmalu opazi. Spozna, da sam bil po pravici obsojen, a ta zraven njega pa ni storil nič hudega. Na tem osrednjem križu bi po prvotnih načrtih visel Baraba, razbojnik, ki pa ga je Pilat na zahtevo ljudstva izpustil.
Več tukaj:
(MISEL ZA NEDELJO KRISTUSA KRALJA) Kraljestvo, ki ni od tega sveta
