Piše: blagovest.si
Iz svetega evangelija po Marku (10,35-45 ali 10,42-45) Tisti čas sta Zebedejeva sinova Jakob in Janez stopila k Jezusu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedél na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«
Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
Ste se morda že kdaj vprašali, kaj je človekova naravna težnja? Biti priznan od drugih, biti nekje »višje«, imeti nekaj več – da, vse to nam je nekako znano in, človeško gledano, nekako prirojeno. Zato nas ne presenečajo sodobni boji za oblast in grebatorstvo različnih posameznikov in skupin. Tako je danes in tako je bilo v vseh časih. Tudi v Jezusovem. Tudi Jezusovi najožji spremljevalci so se vedno znova spopadali s svojim velikokrat že kar pretiranim sanjarjenjem o tem, kako bodo pri Bogu »gor vzeti«, kakor se temu dandanes reče. Njihovi prepiri o tem, kdo med njimi je največji, so bili velikokrat na dnevnem redu. In Jezus jim je moral vedno znova dopovedovati, da je največji tisti, ki je vsem služabnik. Kajti Božja pota niso naša pota, piše prerok Izaija.
Več si lahko preberete TUKAJ.
