Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 3,15-16.21-22): Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem.« Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Nedelja Jezusovega krsta nas morda v marsičem spomni na prvi in osnovni zakrament uvajanja, s katerim smo tudi postali posinovljeni Božji otroci. Čeprav pri Jezusovem krstu ni šlo za zakramentalni krst. Janez Krstnik je namreč kot glasnik prihoda Mesije nastopil kot pridigar z zelo močno karizmo. Njegova beseda je poslušalce pretresla do kosti – razen seveda tistih, ki so bili zase prepričani, da so dovolj pravični in ne potrebujejo ne spreobrnjenja ne odrešenja. Že v adventnem času smo slišali in brali kar nekaj besed, s katerimi je Janez Krstnik nastopil pred ljudstvom. Da so lahko poslušalci dokončno naredili sklep o tem, da hočejo postati novi ljudje, so morali to pokazati z nekim znamenjem in sicer tako, da so se potopili v reko Jordan in iz nje izšli kot novi ljudje. In to je osnovni pomen besede »krst« – namreč potop v vodo, element, ki očiščuje.
Zagotovo je Janez v tistem času zanetil pravo duhovno revolucijo in resnično so se mnogi spraševali, ali je morda on tisti, ki mora priti, namreč Božji izvoljenec. Vendar se je sam dobro zavedal, da je on le tisti, ki Odrešeniku pripravlja pot. Krst v odpuščanje grehov – lahko bi ga primerjali z današnjo spovedjo, saj so ob Janezovem nagovoru, ki je izražal močno zaznamovanost s Svetim Duhom, mnogi naglas izpovedovali svoje lastne grehe – je priprava za to, kar šele pride, namreč krščevanje v Svetem Duhu.
Več si lahko preberete TUKAJ.
