Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,32-48):
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posádil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim!
Védite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pústil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?«
Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«
Kar precej dolg je tale evangelijski odlomek, to je treba priznati. In tudi začne se zelo zanimivo. Tudi spodbudno. Lahko bi rekli, da je začetek še kako aktualen. Kristjani smo v teh časih res “mala čreda”. Čeprav mnogi to jemljejo slabšalno, češ poglejte jih, ovce brez pameti. In dejansko je to križ, ki ga nosimo v vsakdanjem življenju – križ zaničevanja in posmeha. Tudi diskriminacije, zavračanja, potiskanja v ozadje. Biti aktiven kristjan in to tudi jasno pokazati v teh časih pomeni ogromno tvegati, izgubiti marsikateri zunanji privilegij. No, vsaj v zapor nas ne morejo več metati. A še niso tako daleč nazaj bili časi, ko nekdo, ki je svojo vero javno izpovedoval, ni mogel biti učitelj(ica). Ker je veljalo pravilo moralno-politične primernosti, učitelj pa je bil vendarle vojak revolucije in kot tak je moral biti “versko nevtralen”. Prav zato nas Jezus usmerja v pogled onkraj tega sveta. Če bi se namreč ozirali zgolj k bogastvu tega sveta, bi lahko zapravili tisto, kar je vredno veliko več. In kako zanimivo je, da je to dejstvo povezano s tem, naj pričakujemo njegov drugi prihod, ki bo zelo nenaden. In če bomo ves čas pripravljeni nanj, blagor nam. Za dan in uro prihoda pa ne ve nihče. In pride takrat, ko bomo najmanj pričakovati.
Več si lahko preberete TUKAJ.
