Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 12,38-44): Tisti čas je Jezus med svojim poučevanjem govóril množicam: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, ki vdovam požirajo hiše in hinavsko opravljajo dolge molitve; ti bodo strože sojeni.« Sedél je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nôvčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Kot smo prejšnjo nedeljo slišali in brali, Jezus ni vsepovprek obsojal pismoukov. Vedno se je našel med njimi iskren iskalec resnice, ki ni bil daleč od božjega kraljestva. Obsojal pa je prevladujoče početje večine od njih. Marsikdo bi ob tem rekel, ali s tem ne meri tudi na današnje škofe, duhovnike, teologe? Tudi lahko! Marsikdo se bo lahko prepoznal v teh besedah. Jezus želi pokazati drugačno pot. Kdor pa zlorablja svoj položaj, bo strožje sojen. Tudi takšni, ki so vdovam tako rekoč pobrali vse premoženje. V tistem času je bil to velik problem. Zaradi kulturnih danosti so se mnogi ljudje znašli na robu preživetja. Postali so tudi žrtve sprevržene verske drže poglavarjev. Tistih, ki bi morali ščititi dostojanstvo.
In prav tu Jezus opazi eno od takšnih ubogih vdov. Prišla je v tempelj, da daruje še zadnje, kar ima: dva bakrena novčiča. Objektivno zelo nizka vrednost, tako kot bi rekli, da je vrgla v zakladnico dva novca za pet centov. Skratka, “nič od nič”, bi se reklo v bolj vsakdanjem jeziku. Toda vrednost njenega daru je bila v resnici veliko večja. V božjih očeh je dala vse, kar je imela. Svoje stoodstotno imetje. Jezus nam tu ne želi z moraliziranjem vzbujati slabo vest. Razloži pa, kakšna je pravzaprav božja “matematika”. Zagotovo lahko samo slutimo, kako je Bog poskrbel za ubogo vdovo, ki je dala še zadnje, kar je imela. Toda v Svetem pismu lahko najdemo dobre zglede, kako je Bog poskrbel za tiste, ki so denimo dajali desetino. Pa je to samo desetina. Deset odstotkov. Vdova pa je dala svojih sto odstotkov. Ne majhen delček svojega preobilja, ampak, kot pravi Jezus, vse, kar je potrebovala za življenje.
Več TUKAJ.
