Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,2-11)
Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovóril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hrômi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.«
Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, svojega glasnika pošiljam pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni vstal večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.«
Tretja adventna nedelja je vedno tudi “nedelja veselja”, zato je liturgična barva lahko ta dan tudi malce “svetlejša vijolična” ali celo rožnata. Vemo, da je adventni čas dejansko čas spokornosti in priprave. In v ta čas resnosti, ko smo že dve nedelji poslušali opomine k čuječnosti in spreobrnjenju, se nekako “vrine” poziv, naj se razveselimo. Vendarle že beseda evangelij pomeni “vesela novica”, “radostna vest”, ali, kot je tudi ime temu portalu, s staro slovansko besedo “blagovest”.
Že drugo nedeljo zapored poslušamo odlomek o sv. Janezu Krstniku, ki je tako rekoč osrednja figura adventnega časa. Je tisti, ki pripravlja pot Gospodu, poziva k spreobrnjenju. Če smo prejšnjo nedeljo poslušali odlomek iz časa tik pred Jezusovim javnim delovanjem, je naša pozornost tokrat obrnjena k dogodku iz časa, ko se Janezovo poslanstvo počasi zaključuje. Janez je namreč že v ječi, ker ga je galilejski četrtni oblastnik Herod Antípa (verjetno se je imenoval v daljši različici Antipater, ki je bilo v Herodovi rodbini pogosto ime) dal zapreti zaradi divje jeze svoje priležnice in svakinje Herodiade (tako jo imenuje Sveto pismo, verjetno je bil to bolj vzdevek). Janez ju je namreč opozarjal na prešuštvo, Antipa, ki ga je Jezus imenoval celo za “lisjaka”, pa je le stežka ugodil njeni želji, saj je Janeza rad poslušal. Zavedal se je, da je od Boga poslan prerok. Vendarle ni bil človek brez vesti, res pa je, da je bil zelo labilen in je podlegel vplivu svoje priležnice. Kot je znano, je Herodiada izkoristila njegovo slabost in poskrbela, da so Janeza obglavili, ko je bil Antipa ves prevzet od plesa njene hčere Salome in je s prisego obljubil, da ji da vse, kar bo želela. Na materino prigovarjanje je zahtevala glavo Janeza Krstnika. Herod se je užalostil, a moral je držati prisego. Janezova smrt ga je nato zelo težila.
V našem odlomku pa je Janez v ječi. Dogodki, ko je krstil Jezusa in ga javno predstavil kot “Jagnje božje”, so že za njim. Je bil Janez sedaj v negotovosti, ko je bil v ječi in je slutil skorajšnjo smrt, ali je Jezus res Mesija? Ali je to res isti, ki ga je krstil? Morda pa so bili v negotovosti le Janezovi učenci? Janez je namreč v času svojega delovanja zbral okoli sebe precej tistih, ki so mu sledili, nekateri od teh so se nato pridružili Jezusu, ki ni izkazoval tako močne asketske resnobnosti – navsezadnje je Jezus prišel na svatbo v Kani, česar Janez ne bi storil. Kakorkoli že, Jezus se sreča z Janezovim odposlanstvom. Je res Jezus tisti, ki je obljubljen od prerokov? Zdi se, da Jezus odgovarja v ironičnem tonu, češ poglejte okoli sebe, kaj se dogaja. Dogajajo se velika božja dela, čudeži, za katerimi je božji prst. Ubogim se oznanja vesela novica. Mar niso to sama po sebi dovolj zgovorna znamenja? In blagor tistim, ki se ne spotakne nad Jezusom. Kot vemo, so se nekateri spotikali že nad asketskim Janezom, češ da ima hudega duha, Jezus pa da je požrešnež in pijanec, pri čudežih so mu nasprotniki očitali, da s poglavarjem demonov izganja hude duhove.
Več:
