Evropska vesoljska agencija (ESA) je izbrala tri predloge novih srednje velikih vesoljskih misij, med katerimi je tudi misija Theseus, v kateri sodelujejo slovenski raziskovalci z Univerze v Novi Gorici in Centra odličnosti Vesolje-si. Odločitev o končnem izboru misije je predvidena za leto 2021, začetek misije pa bo v letu 2032.
Znanstvena skupnost je na razpis za peto srednje veliko misijo poslala 25 predlogov, med katerimi so strokovnjaki ESA izbrali tri. Ti napredujejo v naslednjo fazo, v kateri bodo podrobneje analizirali predlog misije in naredili študijo izvedljivosti, je za STA povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc, ki sodeluje v misiji Theseus.
Poleg Theseusa, ki je namenjen preučevanju t.i. tranzientov in zgodnjega vesolja, sta med izbranimi misijami še Spica in EnVision. Prva je namenjena proučevanju nastanka in razvoja galaksij, zvezd, planetov in življenja v vesolju, druga pa proučevanju geološke aktivnosti Venere.
Odločitev o izbrani misiji bo predvidoma sprejeta leta 2021, v veliki meri pa bo po besedah slovenske raziskovalke odvisna od tehnološke pripravljenosti, podpore nacionalnih vesoljskih agencij ter stroškov, ki za ESA ne smejo presegati 550 milijonov evrov.
Če bo Theseus uspešno prestal vse faze ter bo izbran, ga bodo leta 2032 izstrelili v nizko orbito okoli Zemlje, približno 600 km nad njenim površjem, in pričeli z zbiranjem podatkov.
Misija Theseus je namenjena proučevanju začetka vesolja in njegove sestave s pomočjo visoko-energijskih tranzientnih dogodkov, kot so izbruhi sevanja gama. Ti nastanejo ob eksploziji masivnih zvezd ali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd ali nevtronske zvezde in črne luknje, je pojasnila Gombočeva.
Z njihovim proučevanjem na velikih oddaljenostih, v zgodnjem vesolju, lahko po njenih besedah izvemo več o življenju in smrti prvih zvezd v vesolju. Izbruhe sevanja gama bo Theseus detektiral po celotnem nebu in do velikih oddaljenosti, torej vse do razdalj, na katerih vidimo vesolje tako, kot je bilo kmalu po svojem nastanku.
Poleg tega bo Theseus lahko izvajal sledilna opazovanja dogodkov gravitacijskih valov, ki jih zaznajo detektorji gravitacijskih valov na Zemlji, in natančno določil njihov položaj na nebu oz. galaksijo, v kateri so se zgodili.
V konzorciju Theseus je okoli 200 znanstvenikov iz Evrope, ZDA, Japonske, Kitajske, Tajvana in Južne Afrike. Slovenski raziskovalci so vključeni preko dveh institucij.
Center odličnosti Vesolje-Si sodeluje pri razvoju tehnologije za satelitsko komunikacijo in s podporo z zemeljsko komunikacijsko postajo. Astrofiziki v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici pa prispevajo k znanstveni definiciji misije s svojo dolgoletno ekspertizo na področju izbruhov sevanja gama.
Razpis za predloge misij predstavlja začetek postopka izbire nove misije v okviru programa ESA Cosmic Vision Science 2015-2025. Razvoj vesoljskih znanstvenih misij lahko namreč skupaj traja tudi več kot 20 let, zato ima ESA za zagotavljanje stabilnosti aktivnosti od začetnega koncepta misije do znanstvenih rezultatov poseben program za njihov razvoj, je še povedala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc.
Na razpisu znanstveniki predlagajo vrsto misije, njeno osnovno tehnično zasnovo, katere znanstvene cilje želijo z njo doseči in zakaj so ti pomembni. Misije se delijo v tri skupine glede na velikost oz. znanstvene cilje, predvidene stroške in čas, potreben za razvoj: majhne (S-class), srednje (M-class) in velike (L-class) misije.
Misija Theseus sodi med srednje velike misije. Dosedanje izbrane misije tega tipa so Solar Orbiter, Euclid, Plato in Ariel.
