Piše: blagovest.si
O prenovi Cerkve je pravzaprav govora ves čas, odkar Cerkev sploh obstaja. Po dikciji drugega vatikanskega koncila je Cerkev tista, ki se ves čas prenavlja (semper reformanda). A vendar, v čem je resnična prenova Cerkve in kje se skriva ključ do prenove ne samo Cerkve, ampak tudi naše države?
Ta ključ do prenove se imenuje SPREOBRNJENJE. In spreobrnjenje se vedno začne najprej pri meni. Ljudje smo namreč nagnjenji k temu, da pričakujemo spreobrnjenje od drugih, sami pa nismo pripravljeni storiti ničesar za lastno spreobrnjenje, ki je sicer trajen proces in zahteva sodelovanje med našo naravo in Božjo milostjo. Vsak od nas je namreč poklican k svetosti oziroma k rasti v svetosti. V Cerkvi morda to še bolj velja za škofe in duhovnike, a člani Cerkve smo vsi, ki smo krščeni. Zato ne čakajmo, kdaj bodo s spreobrnjenjem začeli drugi – začnimo sedaj.
Zanimivo pa je, kakšno sporočilo je duhovnik France Špelič dobil leta 1996 na Kureščku – torej pet let po slovenski osamosvojitvi. Tedaj je namreč Devica Marija med drugim naročila: “Vabim svoje ljubljene sinove duhovnike, da se vrnejo v uboštvo svetega Frančiška Asiškega in si uredijo svojo duhovnost v strogosti svetega Ignacija Lojolskega ter v duhu ponižnosti mnogih svetnikov in svetnic. To je pot prenove Cerkve in najmočnejše orožje proti temnim silam, ki hočejo razkrojiti Božji red, mir in edinost. Poslušnost in zvestoba škofom, z glavnim škofom na čelu, je z molitvijo pogoj za dobljeni boj proti needinosti v Cerkvi.” (Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem, 10. februarja 1996) Naročilo je bilo sicer namenjeno v prvi vrsti duhovnikom, vendar pa smo v ta proces spreobračanja po zgledu sv. Frančiška Asiškega in sv. Ignacija Lojolskega poklicani vsi kristjani. Zakaj?
Več si lahko preberete TUKAJ.
