Piše: STA
Glede na današnja sporočila BioNTecha ter britansko-švedske družbe AstraZeneca se EU obeta nekoliko boljša oskrba s cepivi proti covidu-19. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je v Evropskem parlamentu odzvala na kritike zaradi zamud pri dobavi cepiv. Za vstop v Avstrijo je odslej negativen test obvezen tudi za dnevne migrante.
Von der Leynova je v razpravi v Evropskem parlamentu priznala nekatere napake in pomanjkljivosti, a branila postopek skupnega naročanja cepiv in pristopa Evropske komisije. Bruselj je podcenil težave, povezane z množično proizvodnjo cepiv, je priznala. Odobritev cepiv v EU za pogojno uporabo traja štiri ali pet tednov dlje, vendar je ta čas po njenem prepričanju naložba v njihovo varnost. Glede zamud pri dobavi cepiv je dejala, da “smo bili morda preveč prepričani, da bo tisto, kar je bilo naročeno, tudi dobavljeno”.
Prav je bilo, da je EU skupaj naročila cepiva in s tem pokazala solidarnost, je dejala Von der Leynova. “Ne želim si predstavljati, kaj bi pomenilo, če bi si nekatere članice zagotovile cepiva, druge pa bi ostale praznih rok,” to bi lahko pomenilo konec unije, je opozorila.
V EU je bilo doslej cepljenih več kot 17 milijonov ljudi. Cilj je, da bo do poletja cepljenih 70 odstotkov prebivalstva v EU, dejstvo pa je, da v boju proti virusu še nismo prišli do tam, kot bi si želeli, je priznala.
Evropski poslanci so se v razpravi strinjali z von der Leynovo, da je EU podcenila izzive množične proizvodnje cepiv proti covidu-19 in da je treba sprejeti konkretne ukrepe za povečanje te proizvodnje. Iz Evropskega parlamenta je bilo slišati tudi pozive komisiji, naj uveljavi obstoječe pogodbe, znova pa tudi pozive k njihovi preglednosti ter večjemu parlamentarnemu nadzoru nad izvajanjem strategije glede cepiv.
Na pomanjkanje transparentnosti pri komunikaciji komisije z državljani EU je v razpravi opozorila tudi evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva (Renew/LMŠ), ki je sicer ocenila, da je bila odločitev komisije za skupno naročilo dobra, vendar so bile pri sklepanju pogodb s proizvajalci storjene napake. Da je treba vse napore usmeriti v povečanje proizvodnje cepiv v EU, je sporočila tudi Romana Tomc (EPP/SDS).
Nemški proizvajalec cepiva proti covidu-19 BioNTech je medtem danes sporočil, da je začel s proizvodnjo cepiva v novi tovarni v nemškem Marburgu, kar naj bi znatno povečalo oskrbo unije s cepivom. BioNTech načrtuje, da bodo v Marburgu v prvem letošnjem polletju proizvedli do 250 milijonov odmerkov, prve dobave pa so predvidene v začetku aprila.
Ko bo proizvodnja v tovarni v nemški zvezni deželi Hessen stekla v polnem obsegu, bodo letno proizvedli do 750 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19. Nova tovarna je pomemben steber v prizadevanjih Biontecha in Pfizerja, da bi letos povečala globalno proizvodnjo njunega cepiva proti covidu-19 na dve milijardi odmerkov.
Britansko-švedska družba AstraZeneca pa je danes sporočila, da bo okrepila proizvodnjo cepiva proti covidu-19 za Evropsko unijo. Proizvodnjo bo okrepila v sodelovanju z nemškim podjetjem IDT Biologika. Podjetji še raziskujeta možnosti, kako bi pospešili proizvodnjo cepiva v drugem četrtletju 2021, so sporočili iz AstraZenece.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je nedavno prižgala zeleno luč cepivu AstraZenece, s čimer je to postalo tretje cepivo proti covidu-19, ki je odobreno v EU.
Ob vstopu v Avstrijo je od danes negativen izvid testa na novi koronavirus obvezen tudi za dnevne migrante. Ti se morajo enkrat na teden registrirati in ob tem predložiti negativen izvid testa. Testirati se je mogoče tako v Sloveniji kot v Avstriji. Ob tem je treba predložiti negativen izvid testa PCR ali antigenskega testa, ki ni starejši od sedem dni.
Podobno kot številne druge članice EU so danes oblasti v Madridu sporočile, da bodo v Španiji s cepivom britansko-švedskega podjetja AstraZeneca cepili le mlajše od 55 let in obenem le tiste, ki ne spadajo v katero od rizičnih zdravstvenih skupin. 1,8 milijona odmerkov AstraZenecinega cepiva, ki naj bi jih Španija dobila v tem mesecu, bodo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa namenili za cepljenje posebej izpostavljenih poklicnih skupin, kot so policisti, vojaki, učitelji, gasilci in pripadniki civilne zaščite. Te skupine naj bi tako cepili prej, kot so sprva predvidevali.
Na Hrvaškem pa so potrdili prve tri okužbe z britansko različico novega koronavirusa, je danes sporočil hrvaški štab civilne zaščite. V zagrebški kliniki za infekcijske bolezni dr. Fran Mihaljević so tri primere odkrili v torek, je potrdila direktorica klinike Alemka Markotić. Kot je dejala, ne gre za nobeno presenečenje, saj so pričakovali, da bodo različice novega koronavirusa odkrili tudi na Hrvaškem.
Potem ko so strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v torek zaključili svoj obisk na Kitajskem, kjer jim ni uspelo identificirati živalskega izvora novega koronavirusa, so ZDA izrekle podporo njihovemu delu. Obenem se je Washington distanciral od nepotrjenih teorij o nastanku virusa v kitajskih laboratorijih.
Gre za teorije, ki naj bi jih potrjevali nekateri obveščevalni podatki ZDA in sta jih precej glasno propagirala bivši predsednik ZDA Donald Trump in njegov državni sekretar Mike Pompeo. Iz ameriškega State Departmenta so v torek sporočili, da čakajo na končne ugotovitve WHO. Kot je dejal tiskovni predstavnik Ned Price, želijo videti, kaj pravijo podatki in znanost, in nočejo hiteti z zaključki, ki bi jih morda motiviralo karkoli drugega.
