Piše: C. R., pzs.si, Manca Ogrin
Raznovrstne Karnijske Alpe, obsežna gorska skupina med Julijskimi Alpami in Dolomiti, kljub geografski bližini Sloveniji ostajajo skrivnostne in manj obiskane od slovečih gorskih sosed, a vse bolj zanimive za slovenske ljubitelje gora. Z izbirnim vodnikom Vladimirja Habjana in Irene Mušič Habjan, ki je poleti izšel pri Planinski založbi, Slovenci dobivamo tako rekoč enciklopedijo Karnijskih Alp, saj niti Italijani nimajo tako celovitega vodnika po tem gorovju, ki se od avstrijsko-italijanske meje razteza daleč proti jugu, do Furlanske nižine. | |
“V čem je tak čar Karnijcev? Ko stopiš na en vrh, se ti odpre paleta drugih, ki te preprosto vabijo. In teh gora ne zmanjka in ne zmanjka. Vedno se pojavi nekaj novega, kak nov vabljiv vrh, nove doline, nove poti … Drugi čar je neizmerna divjina gorstva, nekateri predeli so popolnoma od rok in tam se počutiš kot pred stoletji, sam z naravo,” sta Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan na pot med bralce in obiskovalce gora pospremila vodnik Karnijske Alpe – Med Julijci in Dolomiti. Izbirni vodnik, ki ga je urednik Andrej Stritar označil za “enciklopedijo Karnijskih Alp”, je poleti izšel pri Planinski založbi, jeseni pa skupaj z avtorjema in prgiščem novinarjev obiskal svoj dom. Širšemu občinstvu ga bosta avtorja med drugim predstavila novembra na Slovenskem knjižnem sejmu in v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani ter v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik.
Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan s svojim novim vodnikom po Karnijskih Alpah (foto Manca Ogrin)
Življenjska, gorniška in publicistična sopotnika sta slast Karnijskih Alp prvič okusila pred dvema desetletjema, ko sta se na silvestrski dan leta 2004 s turnimi smučmi povzpela na Lepi Vršič, na najvzhodnejše obronke Karnijskih Alp, in se zagledala v množico gora na zahodu – takrat si niti v sanjah nista predstavljala, da bosta v naslednjih 15 letih obhodila vse najvišje vrhove tega čudovitega gorstva. Tri leta pozneje sta prečila skalno piramido Monte Sernio, zahteven gorski cilj nad dolino Val Aupa, takrat v kopnem. Leto 2007 tako pomeni začetek njunega dolgega popotovanja po vršacih karnijskega gorstva, kamor sta se vrnila več kot 150-krat, in ga leta 2023 kronala z izdajo vodnika. Divje, skrivnostne in prostrane Karnijske Alpe, kot se pokažejo med vzponom na Monte Zermulo (foto Manca Ogrin)
“Karnijske Alpe so tako prostrane, da si mi, stisnjeni v naš mali košček treh slovenskih visokogorskih skupin, Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, kar težko predstavljamo, da zavzema tako veliko območje eno samo gorstvo, zato je razumljivo, da nam niso poznani prav vsi predeli teh gora. Če bližnje cilje za mejo še poznamo, se to z oddaljenostjo prav gotovo zmanjšuje in prej ali slej pridemo do skorajda neznanih gorskih skupin. V izboru predlaganih tur sva to upoštevala. Predlogov tur in izletov, ki so dostopni v enem dnevu, je več, tistih dlje pa nekaj manj, So pa cilji enakomerno razporejeni po vseh območjih, tako da noben bistveno pomemben vrh ne manjka, predvsem pa je zastopana vsaka gorska skupina,” pojasni Vladimir Habjan, tudi urednik Planinske založbe in Planinskega vestnika. Vodnik Karnijske Alpe opisuje sto izletov in gorskih tur različnih težavnosti, od lahkih do zelo zahtevnih (foto Manca Ogrin)
Izbirni vodnik Karnijske Alpe zakoncev Habjan na 356 straneh predstavlja obsežno območje med Julijskimi Alpami in Dolomiti od skrajnega vzhodnega roba pogorja s travnatim Ojstrnikom do Piancavalla nad Furlansko nižino. Nepogrešljivi del gorniške literature opisuje sto izletov in gorskih tur različnih težavnosti, od lahkih do zelo zahtevnih – zajema 110 vrhov, dve soteski, 55 markiranih poti, osem plezalnih poti, 51 brezpotij in štiri alpinistične vzpone, poleg tega pa opiše še Karnijsko vezno pot in krožno turo med kočami nad dolino Cimoliana. Z izbirnim vodnikom Karnijske Alpe Slovenci dobivamo enciklopedijo Karnijcev, saj niti Italijani nimajo tako celovitega vodnika po tem gorovju (foto Manca Ogrin)
Niti Italijani nimajo tako celovitega vodnika po Karnijskih Alpah, zato bi bil morebitni izid knjige v italijanščini veliko priznanje tako za avtorja kot za Planinsko založbo Planinske zveze Slovenije. “Čeprav je to izbirni vodnik, Slovenci s to knjigo dobivamo tako rekoč enciklopedijo Karnijskih Alp. Težko si predstavljam, da bi lahko gorstvo našim pohodnikom predstavili še bolje. Prepričan sem, da bo dolga leta in desetletja v veselje in pomoč generacijam ljubiteljev nekoristnega, a tako lepega sveta!” podaja oceno uveljavljeni gorniški publicist in poznavalec Karnijcev Andrej Stritar. Čarobna prostranost Karnijskih Alp, obsežne gorske skupine med Julijskimi Alpami in Dolomiti (foto Manca Ogrin)
Pregleden uvodni del prinaša koristne informacije o Karnijskih Alpah, njihovih gorskih skupinah, vrhovih, dolinah, prelazih in izhodiščih, predstavlja značilnosti gorovja, poti, koče in bivake, predlagani so literatura in zemljevidi za obisk teh gora ter podani praktični napotki za izvedbo tur. Osrednji del vodnika, bogato opremljenega z barvnimi fotografijami, so natančni opisi vzponov, od najlažjih do tur z gorskim vodnikom. Vse ture so opisane na enak način, pri vsaki je tudi navedena ocena zahtevnosti, za lažje načrtovanje pa bo v pomoč preglednica vzponov glede na njihovo zahtevnost in dolžino ture. Vodnik Karnijske Alpe je prvi vodnik Planinske založbe, ki vsebuje kode QR in je povezan s sistemom maPZS. Slikovit sestop z razglednega karnijskega dvatisočaka Monte Zermula (foto Manca Ogrin)
Zahtevnost izbranih vzponov je porazdeljena, tako da je vodnik po Karnijskih Alpah namenjen vsem ljubiteljem gora (foto Manca Ogrin)
Zakonca Habjan, tudi alpinista in gorska reševalca, sta izbirni vodnik skupini novinarjev 9. oktobra 2023 doživeto predstavila tam, kjer je nastajal – v Karnijskih Alpah. Za cilj sta izbrala razgledni dvatisočak Monte Zermula, ki leži južno od osrednjega grebena Karnijcev nad prelazom Lonice, do katerega pripelje značilna ozka in ovinkasta cesta. Med senčnim vzponom po zavarovani poti Via Ferrata Monte Zermula (ferata Prijateljev gora), ki preseka severno steno, in sončnim sestopom po mulatjeri, speljani čez južna strma travnata pobočja, so lahko na isti turi spoznali dva obraza divjih, skrivnostnih in prostranih Karnijcev. Pod 2143 visokim vrhom so pokukali v kaverno iz prve svetovne vojne, z razglednega dvatisočaka pa občudovali razsežnost gorovja in obširen razgled na bližnje gore nad prelazom Mokrine in južno na bolj oddaljena Creto Grauzario in Monte Sernio ter na osrednji greben na zahodu s prvakom Monte Cogliansom. |