Piše: C. R., STA
Debelost je kronična bolezen, ki se hitro širi in predstavlja velik javnozdravstveni problem, so na Simčičevem simpoziju v sredo poudarili strokovnjaki. Kot kompleksna bolezen zahteva celostno obravnavo bolnika, so se strinjali. Trdijo, da ne obstajajo čudežne shujševalne diete. Pogosto so celo neučinkovite in ne zagotavljajo dolgoročnega uspeha.
Zaskrbljujoče je, da telesna masa in debelost naraščata tudi pri otrocih in mladostnikih, kar med drugim kažejo tudi podatki športnovzgojnega kartona, ki jih zbira Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani (UL).
Kot so na simpoziju poudarili predavatelji, je debelost v medicinski stroki prepoznana kot bolezen, zato si zasluži tudi ustrezno, celovito zdravljenje. Ker gre za izjemno kompleksno stanje, je potrebna celostna obravnava bolnika, v kateri sodelujejo zdravnik, medicinska sestra, psiholog, kineziolog in dietetik.
Ravno slednji bi po besedah kliničnega dietetika in direktorja Inštituta za prehransko programiranje Evgena Benedika morali biti bolj prepoznani kot del multidisciplinarne ekipe, ki dela na vseh nivojih zdravstvenega varstva. “V zadnjih nekaj letih smo dosegli ta preboj, da imamo skoraj že v vsakem zdravstvenem domu centre za krepitev zdravja, v njih pa delujejo tako pediatrične ekipe kot ekipe za odrasle, v katere je že vključen tudi dietetik,” je dejal.
Čudežna dieta ne obstaja
Naloga dietetikov je sicer predvsem, da bolnika, ki se sooča z debelostjo, motivirajo k spremembam. “V prvi vrsti mu moramo prisluhniti, kaj si želi in kakšen ima problem. Ugotoviti moramo tudi iz kakšnega okolja prihaja, v kakšnem socialnem in finančnem položaju živi, saj bodo naši nasveti morali biti prilagojeni tudi tem okoliščinam,” je poudaril.
Dietetik po njegovih besedah ne more biti vsak, temveč nekdo, ki ima za seboj kar nekaj kvalitetnega šolanja in je strokovnjak na področju. Danes je, kot je poudaril, veliko samooklicanih prehranskih strokovnjakov, ki lahko s pomanjkljivim znanjem dajejo napačne nasvete, s katerimi lahko zdravje posameznika celo ogrožajo.
Ob tem je opozoril, da ne obstaja čudežna shujševalna dieta, niti ne prehranska dopolnila za hujšanje. “Posameznik predvsem s podhranjenostjo ali z dietami, ki jih najde na internetu in niso podprte s strani prehranskega strokovnjaka, za sebe ne naredi nič dobrega, temveč lahko zaide v velike zdravstvene težave,” je opozoril.
Z njim se je strinjal tudi Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete UL, ki je na simpoziju spregovoril o tem, zakaj so shujševalne diete pogosto celo neuspešne. “Če oseba želi izgubiti telesno maso, mora zaužiti manj kalorij, kot jih porabi. Pogosto pa se zgodi, da oseba, ko zaključi z dieto, začne telesno masa pridobivati nazaj,” je dejal.
Kot je pojasnil, je za to krivo več dejavnikov. Med hujšanjem se namreč upočasni bazalni metabolizem, ki predstavlja največji delež – približno dve tretjini – dnevne porabe energije. Ko oseba torej preneha z dieto, ta upočasnjen metabolizem še nekaj časa vztraja. Poraba energije je torej manjša kot pred dieto, in če oseba v tem času uživa nekoliko večjo količino hrane kot med dieto, hitro pridobiva tudi na telesni masi, je pojasnil.
Pomemben vliv ima tudi delež hormonov v krvi, ki nam dajejo občutek sitosti ali lakote. “Med izgubljanjem telesne mase, se nam v krvi poveča delež hormonov, ki spodbujajo občutek lakote, manj pa hormonov, ki spodbujajo sitost. To razmerje lahko po končani dieti vztraja dlje časa, zato imamo takrat večjo željo po hrani, kot pred dieto. Če k temu priključimo še okolje, ki nas spodbuja k uživanju slabe, zelo kalorična hrane, ki je pogosto zelo okusna, se vse samo še poslabša,” je dejal.
Naslavljati debelost pomeni naslavljati začaran krog
Naslavljati debelost po besedah Benedika pomeni naslavljati začaran krog, ki ga zdravstvena ekipa poskuša prekiniti na več koncih, predvsem pa na preventivni ravni.
Javnost je zato po njegovem mnenju treba aktivno osveščati o pomembnosti zdrave in uravnotežene prehrane ter na splošno zdravega življenjskega sloga. Izobraziti je treba predvsem bodoče starše otrok. Tako oče kot mati lahko svoje gene za debelost namreč preneseta na otroka, ki bo tako imel večje tveganje za razvoj debelosti.
Na to tveganje lahko vpliva tudi način poroda. Raziskave so pokazale, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, lahko nekoliko večje tveganje za razvoj debelosti v otroštvu v primerjavi z otroki, rojenimi vaginalno. Prezgodnje uvajanje goste hrane in vrsta te hrane pri otroku sta lahko prav tako povezana s prekomerno težo in debelostjo kasneje v življenju. Pomembno vplivajo tudi nekakovosten spanec, premalo telesne dejavnosti in pa vedno več preživetega časa za elektronskimi zasloni.
Vse vpletene v vzgojno-izobraževalnem sistemu, predvsem politične odločevalce, pa je treba osveščati tudi o pomenu zdrave šolske in vrtčevske prehrane, je dejal Benedik. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da so letos s 1. septembrom začele veljati nove smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki naslavljajo problem vse večje prehranjenosti. “Te smernice bodo lahko preprečile, da bi se naši otroci čez 10, 20, 50 let srečevali s problemom debelosti in posledično drugimi kroničnimi boleznimi,” je poudaril.
Ko govorimo o zdravi in uravnoteženi prehrani, mnogi sicer še vedno pomislijo na prehransko piramido. Kot je poudaril Benedik, pa je ta že “šla v zgodovinski arhiv”. Nadomestil jo je prehranski krog ali krožnik. Ta v center postavlja tekočino, ki je voda, nato pa je sestavljen iz ene pesti polnovrednih ogljikovih hidratov, pesti kvalitetnih beljakovin živalskega ali rastlinskega izvora in dveh pesti zelenjavne priloge.
