Piše: C. R.
V ponedeljek, 22. 2. 2021, je potekala predstavitev zbornika Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi, ki je nastal v soorganizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens centra za evropske študije.
Publikacija, ki predstavlja drugi del skupnega projekta obeh inštitutov, je izšla v slovenskem in angleškem jeziku, zajema dvakrat po 78 strani in bo na voljo v vseh večjih slovenskih knjižnicah, poslana pa bo tudi slovenskim in evropskim odločevalcem. Prvi del istoimenskega projekta je bilo odmevno in dobro obiskano omizje, ki je potekalo 30. avgusta 2020 v Ankaranu.
Predstavitev je v slovenskem jeziku dostopna na povezavi: https://youtu.be/dBxTJPpsL6o
In v angleškem na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=bs5Lq7GH2ZU
»Za reševanje demografskih izzivov in izzivov, ki so povezani s starajočim se prebivalstvom, je ključno zavedanje, da demografija ni le problem starejših, temveč naslavlja vse generacije, vsakega izmed nas. S tem zavedanjem smo k soustvarjanju zbornika povabili avtorje različnih generacij in statusov: mlade, starejše, študente, profesorje, novinarje in odločevalce,« je uvodoma izpostavil direktor Inštituta dr. Antona Korošca, Primož Jelševar.
Dejal je, da prihaja iz večje družine in da je čutil, da je še nedolgo nazaj to veljalo za nekaj nazadnjaškega, skorajda zasramovanega.
»Kot družba smo se naučili sprejemati različnost – drugače misleče, istospolne skupnosti in še mnoge življenjske načine, ki v preteklosti niso bili večinsko sprejeti,« je dejal in zastavil izziv: »Medtem ko smo se v prejšnjem desetletju pogovarjali o sprejemanju različnosti, pa bi si v tem desetletju morali postaviti drugačno vprašanje: Ali smo kot družba že dovolj zreli, da se začnemo odprto pogovarjati o naših demografskih težavah? O pomembnosti velikih družin, o tem, kako zaustaviti beg, ne le možganov, ampak tudi naših mladih, ki ne verjamejo, da imajo doma dobre možnosti za ustvarjanje družine?«
Tomi Huhtanen, direktor Wilfried Martens centra, je izpostavil, da tema demografskih sprememb nikakor ni nova. Že pred gospodarsko in finančno krizo 2007–2008 je bila pogosto na dnevnem redu, s poudarkom na tem, da bomo čez deset let posledice staranja prebivalstva že močno čutili.
Glavni ekonomski problem staranja prebivalstva je razmerje odvisnosti: manj delovno sposobnih ljudi podpira vse več delovno neaktivnega prebivalstva. K temu močno pripomore tudi upadanje rodnosti. V mnogih državah sicer izvajajo politike za reševanje tega izziva, vendar dolgoročnega trajnega učinka zaenkrat ni.
V zahodnem svetu se vse bolj čuti, da otroci staršev srednjega razreda težko dosežejo življenjski standard svojih staršev, še težje ga presežejo. S tem sta povezani tudi skrb za prihodnost in negotovost, ki pogosto vodita v prelaganje ustanavljanja družine.
Huhtanen je med drugim izpostavil tudi vlogo spreminjajočih se vrednot pri odločanju za več otrok in da je: »za politika razprava o rodnosti oziroma javna spodbuda mladim, da naj imajo več otrok, skorajda politični samomor. Slej ko prej vsak politik obžaluje, da je to temo sploh odprl, saj je praviloma soočen z velikim valom najrazličnejših kritik.«
Glede na situacijo, kot jo imamo danes, je dejal, bo rešitve treba iskati v podaljševanju delovne dobe, kar je še ena nepriljubljena, a neizbežna tema.
Franc Bogovič, evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske ljudske stranke, je dejal, da so demografska gibanja in demografske spremembe sicer stalnica v razvoju človeštva, a se, zlasti zaradi demografskih gibanj in neenakomerne razporeditve prebivalstva, v zadnjih obdobjih srečujemo z vse večjimi in vse resnejšimi težavami, ki se bodo v prihodnje še stopnjevale.
Predvsem večja in razvita urbana središča in razvite, bogate države namreč dobesedno sesajo vso mlado, nadarjeno in usposobljeno delovno silo s celine in s tem uničujejo možnosti za pozitiven razvoj na podeželskih, odročnih, gorskih in revnejših območjih.
V svoji predstavitvi je izpostavil predloge za reševanje pereče problematike tako na področju upada števila rojstev kot tudi bega možganov, praznjenja podeželskih območij in ustrezne politike izobraževanja profilov, ki bodo dejansko zaposljivi in bodo imeli priložnost za delo doma, v domačem okolju.
Med rešitvami je navedel tako ustrezno stanovanjsko politiko kot tudi učinkovito kohezijsko in kmetijsko politiko, ki sta ključni za ohranjanje poseljenosti podeželja, in tudi iniciativo Pametnih vasi »Smart villages«, katere nosilec v Sloveniji je.
»Prav tako bomo morali nasloviti in izboljšati izobraževalni proces, si prizadevati za večjo povezavo med izobraževanjem in potrebami na delovnem trgu,« je dejal in pojasnil, da je »ustrezna strategija zaposlovanja, trga dela, podpora malim in srednjim ter družinskim podjetjem ključnega pomena za ustvarjanje pogojev, v katerih se bodo mladi lahko odločali za družine.«
Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je v svojem prispevku analizirala situacijo v Sloveniji in vladne ukrepe, ki so v pripravi.
»Staranje prebivalstva je za Slovenijo eden ključnih dolgoročnih izzivov, ki se bo odrazil na področju trga dela, na področju izobraževanja, socialne in zdravstvene varnosti, zlasti dolgotrajne oskrbe, ter na stanovanjskem področju. Učinek demografskih sprememb se zato zelo resno upošteva pri pripravi vseh strateških razvojnih dokumentov za obdobje do leta 2030, torej Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter Večletnega finančnega okvira kohezijske politike (VFO) in tudi pobude ReactEU. Vlada Republike Slovenije je v letu 2020 sprejela tudi dva operativna ukrepa na tem področju, in sicer ustanovila je Urad za demografijo ter Nacionalni demografski sklad.«
Posebne pozornosti bo deležen tudi trg dela, ki se bo moral prilagoditi demografskim spremembam, in sicer z višanjem zaposljivosti starejših in invalidov in podaljševanjem delovne dobe ter zagotavljanjem finančne vzdržnosti javnih financ. Pri tem bo izredno pomembno tudi vseživljenjsko učenje.
Prav tako pa so tudi planirane mnoge aktivnosti na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, predvsem na področju optimizacije zdravstvene oskrbe v smislu krepitve primarnega zdravstvenega varstva, s poudarkom na vlaganju v kompetence medicinskega osebja na primarni ravni ter optimizacije nudenja pomoči tudi v težko dostopnih predelih Slovenije.
Sandra Pasarić, strokovna sodelavka Martens Centra, je izpostavila migracije iz države Hrvaške. Beg možganov je po njenih besedah velika težava, saj vpliva na številna področja. Ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, je EU obogatela za skoraj tisoč otokov, Hrvaška sama je pa izgubila okoli 200.000 pretežno mladih ljudi.
Izpostavila je tudi, da je Evropska unija sicer destinacija vsakega tretjega svetovnega migranta, a posamezni predeli EU se kljub temu nezadržno praznijo. »Migracije imajo kratkoročne ‘pozitivne’ učinke na različne družbene razsežnosti, na primer na stopnjo zaposlenosti. Na drugi strani pa ima beg možganov poleg kratkoročnih ‘pozitivnih’ posledic tudi srednje- in dolgoročne negativne posledice, kot so možne motnje na trgu dela in destabilizacije zdravstvenega, socialnega in pokojninskega sistema zaradi pričakovanega izpada davčnih prihodkov in davčne osnove,« je dejala.
Poudarila je, da je reševanje demografskih izzivov nujno. Lotiti se jih moramo takoj in celostno, saj velikokrat pri odločitvi za selitev ne gre le za višje plače, ampak so vzroki za izseljevanje tudi drugi, med drugim tudi svoboda govora in splošna družbena klima v državi.
Marjan Podobnik, predsednik SLS, je poudaril, da moramo pri iskanju rešitev na prvo mesto postaviti človeka in njegovo dostojanstvo. To je še kako pomembno pri naslavljanju dolgotrajne oskrbe in reševanju bivanjskih vprašanj starejših.
Predstavil je idejo konkretnega projekta, ki z eno investicijo rešuje vsaj tri realne in akutne probleme – problem humane in dostojanstvene oskrbe starostnikov, cenovno optimalnega pristopa za povečanje zmogljivosti njihove nastanitve in ohranjanje obdelanega in poseljenega podeželja z ohranitvijo mladih tudi na malih in srednjih kmetijah.
Projekt, je podaril, tudi izpolnjuje vse kriterije usmeritev EU, ki izrecno podpirajo čim bolj human način reševanja bivanjskih vprašanj starostnikov, oblike krožnega gospodarstva in t. i. zeleno razvojno paradigmo. Hkrati celostni pristop omogoča, da se bo starejša oseba, ki se odloča zapustiti dosedanje domače okolje zaradi odhoda mladih ali nezmožnosti upravljanja velikih stanovanjskih površin ali pa občutka obremenjevanja svojih bližnjih, z mnogo manj strahu in brez obremenjujočih pomislekov odločila za prehod v novo bivanjsko skupnost.
»Bivanjska skupnost bo tej osebi v času, dokler je vitalna, dala možnost bivanja v varovanem stanovanju ali na kmetiji, po opešanju nekaterih fizičnih in psihičnih zmožnosti pa se bo oseba lahko preselila v dom za starejše. Če bo starostnik toliko oslabel, da bo potreboval stalno osebno nego, se bo preselil v negovalni dom. Na ta način se socialni stiki, ki jih bo starostnik zgradil, pri prehodu iz ene v drugo fazo vitalnosti ne bodo prekinili,« je pojasnil.
Prof. dr. Andrej Umek, predsednik sveta Inštituta dr. Antona Korošca, je dejal, da v tehnološko razvitih državah potekata istočasno dva za njihovo prihodnost pomembna procesa. Prvi je demografski in pomeni, da se bo število za delo primernih ljudi v Sloveniji in tudi v drugih državah EU v prihodnjih letih precej zmanjšalo.
Drugi, sočasni proces, je 4. industrijska revolucija. Pod tem izrazom razumemo robotizacijo gospodarstva, uvajanje umetne inteligence (AI) in sodobnih informacijskih tehnologij (IT).
Dejal je, da bi primanjkljaj delovne sile lahko deloma nadomestili s pomočjo pospešene tehnološke prenove gospodarstva, denimo robotizacije, ki bo število delovnih mest po nekaterih napovedih zmanjšala za 15–20 %. »Pri tem pa se poraja novo vprašanje,« je izpostavil dr. Umek: »in sicer, ali bomo imeli ustrezno delovno silo? Za razvoj in blagostanje vsake moderne družbe so ključni dejavnik usposobljeni in ustvarjalni človeški viri. Ti na eni strani ustvarjajo nova, kvalitetna delovna mesta, ki omogočajo polno zaposlenost ravno zaradi razvijanja in smiselnega izkoriščanja tehnologij 4. industrijske revolucije. In na drugi strani zagotavljajo dvig življenjskega standarda in v perspektivi družbo blagostanja.«
In prav človeški viri so, po besedah dr. Umeka, tisti, ki jim moramo nameniti precej več pozornosti kot doslej.
Gostja omizja, gospa An Hermans, aktualna predsednica Evropske zveze upokojencev ESU, je v svojem nagovoru izpostavila, da moramo upoštevati praktične rešitve in pri iskanju le-teh nujno izmenjevati mnenja in izkušnje.
Pri tem je ključnega pomena, da se zavedamo, da starost ni izoliran pojav, temveč del življenjskega cikla. Zato morajo tudi ustvarjalci strategije za demografijo in drugih dokumentov k temu vprašanju pristopiti celostno, saj »ima vsak človek pomembno vlogo v celotnem življenju. Življenje je dar in hkrati naloga, tega se moramo zavedati in skupaj graditi vključujočo družbo.«
Kot je dejala, moramo vedno imeti v mislih človekovo dostojanstvo in se naučiti, kako biti solidarni. Z namenom reševanja perečih vprašanj, kot je starajoča se družba, morajo po njenem mnenju biti zgrajeni mostovi na področju politik, saj bomo le tako lahko k vprašanju pristopili celovito.
Poudarila je tudi izreden pomen dviganja ravni ozaveščenosti o priložnostih, izzivih pa tudi o bremenih in težavah vsake starostne skupine.
