Piše: blagovest.si
Ali imate zaupanje v Boga? Recimo, da ga imate. Če ga imate, ste velik srečnež. To pomeni, da imate vero. Velika večina ljudi tega nima.
Vendar pa obstaja tudi popolno nasprotje te nevere, ki pa je prav tako lahko škodljivo kot nevera sama. To je predrzno zaupanje v Boga. Denimo, da po nepotrebnem tvegaš lastno življenje tako, da skočiš v prostor, kjer prebivajo levi, ne da bi to dejanje imelo kakšen poseben smisel – razen tega, čemur se v vsakdanjem jeziku reče »izzivanje usode«. Ker pač vsi nismo prerok Danijel, pa še on je bil vržen tja zaradi volje nekoga drugega.
Bolj nazoren primer pa je tisti, ko je nekdo ujet zaradi poplav in ima le malo časa, da se reši. Pa vendar utone. Zakaj? K Bogu je molil za pomoč, nato so do njega prišli s čolnom, vendar je zavrnil. Prišli so celo s helikopterjem, pa je tudi to odklonil. In vsakič je rekel: »Saj me bo Bog rešil.« Kakšno rešitev je imel v mislih, je skrivnost, ki jo je odnesel v grob.
Obstaja še nek drug, bolj nazoren (in že kakšno stoletje star) vic, o nekem zelo škrtem Gorenjcu (OK, lahko bi bil tudi Savinjčan ali pa kar Škot), ki se je šel kopat v Bohinjsko jezero, pa ga je strašno zagrabil krč. Grozilo mu je, da bo utonil. In se je zaobljubil: »Božja Mati, če me rešiš, ti dam za pet maš tebi v čast.« Nato se ozre navzgor in zagleda vejo, ki se je sklanjala nad njim. In jo zagrabi in si reče: »Ah… nič ti ne dam.« Takrat pa se veja utrga… In kaj reče Gorenjec? »Ti pa tudi nobenega heca ne poznaš.«
Več si lahko preberete TUKAJ.
