Piše: C. R.
Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami. Končala se je s porazom osmanske vojske. Tistega leta so ubranili Evropo pred Osmani, danes pa spet v drugačni obliki poteka boj za Evropo.
Bitka se je odvijala pri današnjem Sisku (Hrvaška). Vodja osmanskih enot je bil Hasan Paša Predojević, medtem ko je cesarske sile vodil habsburški general baron Ruprecht von Eggenberg.
Bitka je povrnila ravnotežje vojaških sil na zahodnem Balkanu, glavnina osvajalnih osmanskih sil pa se je usmerila na sever v srednjo Evropo in proti Dunaju. S to bitko so se končali močnejši osmanski vpadi na ozemlje Vojne krajine, Kranjske, Koroške in Štajerske. S tem se je razbremenila tudi vojaška vloga slovenskih dežel, habsburška monarhija pa je utrdila položaj na tem območju.
Potem, ko je osmanski sultan Murat III. leta 1590 sklenil mir s Perzijo, so se na zahodnem Balkanu po nekaj letih zatišja zopet pričeli večji spopadi in vdori osmanskih čet na to ozemlje. Cesar Rudolf II. je zato na osmanski dvor v Istanbul poslal poslance, ki so 29. novembra dosegli premirje, ki naj bi trajalo osem let. Naslednje leto, pod pritiskom vojaških krogov na Muratovem dvoru, je sultan za poveljnika osmanskih sil na tem območju imenoval Hasana pašo Predojevića, ki je bil znan po bojevitosti in osvajalnih pohodih. Po nekaj zmagah hrvaškega bana Tomaža Erdõdyja nad njegovimi četami je osmanskemu poveljniku uspelo zasesti pomembno utrdbo Bihać na poti proti zahodu. Na levem bregu Kolpe je dal leta 1592 zgraditi trdnjavo Yeni Hisar (kasnejša Petrinja), od koder je načrtoval napad na Sisak.
Gradnja trdnjave Sisek se je začela že leta 1544 in bila končana v nekaj letih. Finančna sredstva in orožje so ji zagotovile predvsem notranjeavstrijske dežele. Kasneje je na območju med Karlovcem, ustanovljenim 1579, in Siskom nastal niz manjših utrdb in opazovalnic, imenovan Kolpska krajina.
Dodatno branje TUKAJ.
Vir: wikipedia
