Piše: AmCham
Na današnjem dogodku AmCham Fokus, z naslovom Psihološka varnost – pogoj za napredek, so sodelujoči izpostavili pomen psihološke varnosti na mikro, mezo in makro ravni in le-to določili kot pogoj za napredek družbe. Strinjali so se, da je za vzpostavitev psihološke varnosti nujno vlaganje v skupnost, vzpostavitev zaupanja in da je vodenje z zgledom ključnega pomena.
V sklopu dogodka je bil predstavljen projekt PROMETEJ, katerega glavni cilj je opolnomočenje zaposlenih žensk in moških s preizkušenimi ukrepi za lajšanje usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja. Projekt je financiran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
Na dogodku smo naslovili relavantna vprašanja, ki se dotikajo tematike psihološke varnosti in njenemu pomenu za posameznike, organizacije in družbo. Moderatorka današnjega pogovora, Nevenka Oštarjaš – sopredsedujoča AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja, HR Partner, IBM Slovenija, je uvodoma povzela okoliščine v katerih se kot družba nahajamo in opozorila na situacijske dejavnike v organizacijskem okolju. Živimo hiter način življenja, za nami je kovid, pred nami recesija, sočasno pa se na trgu dela soočamo z bojem za talente. Novi načini dela, usklajevanje med poklicnim in zasebnim življenjem vplivajo na počutje naših zaposlenih in posledično na motivacijo. Poleg tega je epidemija poglobila neenakosti med spoloma na trgu dela, zaposleni pa opozarjajo prav na to, da so velikokrat postavljeni pred izbiro med zasebnim in poklicnim življenjem.
Dr. Andrej Naterer, izredni profesor na Oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, je predstavil rezultate raziskav na področju mentalnega zdravja mladih; izpostavil je, da se je stres med mladimi v letih od 2010 do 2020 več kot podvojil, kar potrojila pa se je stopnja osamljenosti mladih. Trende, ki so bili prisotni že pred epidemijo, je le ta še okrepila. Kot ključno je poudaril zavedanje pomena skupnosti: “Naši predniki so kapitalizirali kolektiv da so preživeli.” Opozoril na porast individualizma zaradi modernizacije in prav zaradi tega mentalno zdravje vidi kot največjo krizo današnjega časa. Vse makro je postalo sekundarno, začel pa je prevladovati toksični egoizem, kar je še posebej zaskrbljujoče.
Jan Kovačič, organizacijski psiholog, idejni vodja projektov in tima, Uporabna psihologija je poudaril, da mladi želijo odkrite in spoštljive odnose ter vodje, s katerimi lahko vzpostavijo enakovreden odnos: “To bi bil primeren odnos pravzaprav za delo z vsemi zaposlenimi.“ Tudi on se je strinjal, da je vodenje z zgledom edina prava pot v prihodnosti. Izpostavil je, da psihološka varnost že dolgo vključena v samo jedro psihologije. To je predpogoj za psihološko blagostanje, pri tem pa je psihološko varnost razdeli na mikro raven – posameznik se počuti sprejeto, mezo raven – lahko varno izraža to kar misli in makro raven – je sprejet v družbo: “Pomembno je, da posameznik čuti, da prispeva k organizacijskim ciljem, da njegov avtonomen trud prispeva k skupnemu dobremu. To je korak naprej od psihološke varnosti.”
Darja Ferčej Temeljtovov, vodja strateških programov, Lek, je psihološko varnost prikazala na primeru podjetja, v luči ustvarjanja okolja poštenega delovanja, sodelovanja in iskrene odprte komunikacije in kjer so “različna mnenja ne le dovoljena, ampak celo zaželena.” Poudarila je, da z iskanjem najboljše rešitve napredujejo, pri tem pa je opredelila tudi vlogo vodje: “Vodja naj vodi z vzorom. S svojimi dejanji bo podal mnogo več sporočil bolj kot s kakršnimikoli navodili.” V podjetju si preko različnih iniciativ in procesov prizadevajo za vzpostavitev zdravega delovnega okolja, pri temu pa je izpostavila opolnomočenost zaposlenih, vključujoče delovno okolje in medgeneracijsko mentorstvo ter poudarila: “Verjamemo da se po malih koščkih da zgraditi družbo prihodnosti.” Poleg naštetega je izpostavila tudi pomen sodelovanja in povezovanja: “Nobena organizacija ne more imeti vsega znanja in veščin pri sebi … Šele ko smo odprti za različne izkušnje in mnenja, lahko najdemo presežek,“ je zaključila.
V sklopu dogodka je bil predstavljen projekt PROMETEJ (Prenos in implementacija dobrih praks usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, preko usposabljanja in izobraževanja zaposlenih in vodij, z namenom vzpostavljanja organizacijske strukture in kulture podjetij, ki temelji na enakosti spolov), ki je financiran iz strani Norveškega finančnega mehanizma 2014 – 2021in predstavlja prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi, ter pripadajoče slovenske udeležbe preko javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Projekt traja od julija 2022 do konca aprila 2024.
Glavni cilj projekta je opolnomočenje zaposlenih žensk in moških s preizkušenimi ukrepi za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja pri opravljanju dela na domu in dela na lokaciji, prilagojenimi za različne ravni delovnih mest v posameznih v konzorcij vključenih organizacijah. Posreden cilj projekta pa je tako tudi implementacija individualnega, po meri krojenega izobraževalnega pristopa, osnovanega na pozitivni psihologiji, ki ključno prispeva h grajenju spoštljive, na enakosti spolov in raznolikosti temelječe organizacijske kulture.
V okviru projekta bomo tako s partnerji:
- razvili kombiniran celostni izobraževalni pristop (delavnice, predavanja, svetovanja), ki bo delodajalce in zaposlene opolnomočil z naborom ukrepov in orodji za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;
- krepili kompetence delodajalcev in zaposlenih, ki bodo osnovane na individualni obravnavi slednjih z namenom približanja razvitega izobraževalnega programa raznolikim profilom ter za krepitev organizacijske kulture, temelječe na enakosti spolov in raznolikosti;
- razvili in vzpostavili večstopenjske mentorske sheme, ki bo ciljno skupino opremila z znanji in metodami za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter
- razvili digitalna orodja za prenos znanja o izboljšanju poklicnega in zasebnega življenja preko konzorcijskega partnerstva.
Tekom projekta pričakujemo naslednje rezultate:
- izboljšanje znanja in razumevanja zaposlenih o izzivih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;
- izboljšano zavedanje nacionalnih deležnikov ter odločevalcev o problematiki usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih in o stanju enakosti spolov znotraj organizacijskih struktur podjetij;
- opolnomočenje zaposlenih in vodij podjetij za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;
- okrepljeno zavedanje o vplivih epidemije COVID-19 in različnih osebnih okoliščinah zaposlene osebe na možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja osebe
- znanstvena korelacija med izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih in njihovim zadovoljstvom na delovnem mestu;
- povečano ozaveščenost o pomenu enakosti spolov v podjetjih med širšo javnostjo.
Vsi rezultati projekta prispevajo k razvijanju organizacijske kulture podjetij, ki podpirajo enakost spolov na vsaj tri načine, in sicer z razvojem in prispevkom k znanju, z usposabljanjem in z opolnomočenjem.
Nosilec projekta je Ameriška gospodarska zbornica (AmCham Slovenija). Projektno partnerstvo sestavljajo še:
- IPES – Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor (Slovenija);
- Lidl Slovenija d.o.o. k.d (Slovenija);
- Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing, d.o.o (Slovenija);
- Knauf Insulation d.o.o. Škofja Loka (Slovenija);
- Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (Slovenija);
- A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d. (Slovenija);
- Norges Automobil-Forbund The Norwegian Automobile Foundation (Norveška);
- AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d.d. (Slovenija);
- Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo (Slovenija)
