1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Poklon lipicancem in jahačem Kobilarne Lipica na olimpijskih igrah v Los Angelesu

Piše: L. B.

Knjigo Čudež leta 1984 je napisal Vito Avguštin in je izšla pri založbi Panika, ki jo je včeraj prvič predstavil bralcem. Avtor je pisal o neverjetni, a resnični zgodbi iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Zgodba govori o jahačih Kobilarne Lipica, ko so na lipicancih zmagovali na mednarodnih turnirjih v dresurnem jahanju in se uvrstili na olimpijske igre v Los Angelesu leta 1984.

Stojan Moderc in 596 Maestoso Allegra XXII med nastopom na olimpijskih igrah 8. avgusta 1984. (foto: Osebni arhiv Ladislava Fabrisa)

V knjigi je spomnil na doseženo 10. mesto v ekipni razvrstitvi na olimpijskih igrah v Los Angelesu, ki še danes predstavlja najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah. Hkrati pa je bil to eden redkih olimpijskih nastopov z lipicanci v svetovnem merilu.

»Enostavno, nisem prenesel, da bi zgodbe, anekdote, uspehi, dogodki in ljudje, ki so pustili neizbrisen pečat na tem področju, odšli v pozabo,« je dejal Vito Avguštin ob izidu knjige, ki je nastajala več kot pet let.

Predstavitev knjige Čudež leta 1984: (od leve) direktor Kobilarne Lipica Matej Oset, Stojan Moderc, Vito Avguštin in Ladislav Fabris. (foto: Tilen Cvetko)

Člani olimpijske ekipe so bili:

  • Alojz Lah in lipicanski žrebec 580 Maestoso Monteaura
  • Dušan Mavec in lipicanski žrebec 627 Favory Wera IV,
  • Stojan Moderc in lipicanski žrebec 596 Maestoso Allegra XXII,
  • kot četrti oziroma rezervni član ekipe pa tudi Ladislav Fabris, ki je svojega lipicanca 627 Favory Wera IV posodil trenerju Dušanu Mavcu, saj njegov lipicanec zaradi poškodbe ni bil pripravljen na nastop.

»Leto dni pred olimpijskimi igrami se je poškodoval drugi najboljši konj in šele tri mesece pred začetkom iger je Dušan Mavec opravil kvalifikacije z rezervnim konjem. Zgolj dober mesec pred olimpijskimi igrami je tedanji jugoslovanski olimpijski komite dovolil, da lahko gredo lipiški jahači s svojimi lipicanci v Los Angeles – potem ko so sami zbrali denar za pot. Šest dni pred najpomembnejšo tekmo življenja je konj Stojana Moderca zašepal. Dva dni pred najpomembnejšo tekmo življenja so tega konja diskvalificirali, dan pozneje pa mu dovolili nastopati. Koliko neprespanih noči je to pomenilo, koliko stresa. Da, to, kar se je zgodilo v prvi polovici 80. let, še posebno pa na olimpijskih igrah leta 1984, je bil čudež,« je prepričan Vito Avguštin.

Alojz Lah in 580 Maestoso Monteaura med nastopom na olimpijskih igrah 8. avgusta 1984. (foto: Osebni arhiv Alojza Laha)

Svoje vtise o takratnih dogodkih sta na predstavitvi knjige v Ljubljani delila tudi Stojan Moderc in Ladislav Fabris. Direktor Kobilarne Lipica Matej Oset je pojasnil, da izid knjige potrjuje, da kobilarna živi tudi z zgodovino in olimpijskim duhom, ki je zelo pomemben tudi z vidika povezovanja in športa: »Knjiga Čudež leta 1984 zagotovo poudarja ključne vrednote, ki jih Kobilarna Lipica zagovarja. To so teamski duh, sodelovanje, zdrava konkurenčnost in pa seveda usmerjenost v lipicanca kot vrednoto, ki bi jo morali Slovenci in vsi tisti, ki cenijo šport, naravo in kulturo, razumeti.«

Alojz Lah in Stojan Moderc in pas de deux, predstava, s katero sta navduševala gledalce po Evropi. (foto: Osebni arhiv Alojza Laha)

Poklon olimpijski ekipi so s svojo prisotnostjo pripravili tudi zasebni rejci lipicancev, povezani v Združenje rejcev lipicanca Slovenije, predstavniki Konjeniške zveze Slovenije in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine