Piše: Samo Vidovič
Prejšnje dni smo spremljali prve tri tekme slovenske nogometne reprezentance v skupini H za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Katarju. Razpored tekem je bil zelo skrčen, v šestih dneh so morali naši nogometaši odigrati tri tekme. Prvo v Ljubljani, potem pa sta sledili gostovanji v Rusiji in na Cipru. Pričakovanja javnosti pred začetkom kvalifikacij so bila, kot vedno, velika. Nekje realno pa je bilo pričakovati štiri točke iz teh treh tekem. To pomeni remi iz prvih dveh tekem ter zmaga na Cipru.
Začelo se je sanjsko. Zmago v prvi tekmi proti Hrvaški smo doživeli evforično. Kako tudi ne, saj je šlo za prvo zmago v dosedanjih tekmah proti temu nasprotniku. Z izjemo nekaj uvodnih minut so naši delovali na igrišču zelo dobro. Še posebej po danem golu. Taktično in disciplinirano so odigrali tekmo proti močnejšemu nasprotniku, tri točke s te tekme so popolnoma zaslužene.
Na krilih te zmage je sledilo gostovanje v Rusiji. Tudi to tekmo so naši odigrali dobro. Na žalost pa naša obramba ni uspela zadržati ruskega napadalca Artema Dzyubo, ki je z dvema lepima potezama odločil tekmo. Kljub temu bi tu lahko z malo več koncentracije in natančnosti pri zaključnih akcijah osvojili točko. Tudi pritisk v zadnjih minutah, ko so se Rusi pomaknili nazaj in branili minimalno vodstvo, ni prinesel rezultata.
Sledilo je gostovanje na Cipru. Tu pa so naši razočarali. Ciper se je že na prvih dveh tekmah, ko je igral neodločeno proti Slovaški in minimalno izgubil proti Hrvaški, pokazal za zelo trdo, disciplinirano ekipo. Na tej tekmi našim fantom ni uspevalo praktično nič. Ciper se je postavil v formacijo, čakal na napake naših in tako tudi dosegel edini gol na tekmi. Nogometaši Cipra so delovali bolj čvrsto, kot da so bolj sveži, hitrejši od naših. Seveda je treba vedeti, da je bilo časa za regeneracijo malo. V roku samo nekaj dni po tekmi v Ljubljani sta sledili potovanji v Rusijo, potem pa v čisto drugačno okolje in klimo na Ciper. To je očitno nekaterim vzelo preveč moči.
Po prvih dveh tekmah se je zdelo, da se reprezentanca pod vodstvom selektorja Keka vrača na nivo, katerega je imela pred časom. Tretja tekma pa je v javnosti spet vzbudila dvome. Nekako vidno je bilo, da imamo na teh treh tekmah probleme predvsem v konici napada. Nobeden srednji napadalec ni dal gola, oziroma bil konstantno nevaren za nasprotnikova vrata. Še najbolje je deloval Andraž Šporar. Tudi v sredini bi potrebovali kakšnega igralca z idejo. Predvsem na tekmah, ko je treba igrati bolj ofenzivno oziroma loviti rezultat in sama defenzivna postavitev ni dovolj.
Kaj lahko selektor Kek stori oziroma koga lahko še vpokliče, razen seveda tistih, ki so igrali oziroma tistih, ki so bili poškodovani ali zaradi drugih vzrokov niso igrali teh treh tekem? Izbor igralcev za reprezentanco ni širok, malokdo od naših konstantno igra v močnejsih evropskih ligah. Z izjemo vratarja Jana Oblaka in Josipa Iličića nimamo igralca vrhunske svetovne klase.
Vendar nekaj imen se v javnosti vseeno pojavlja oziroma so v ospredju. Kot na primer vezist RB Leipziga Kevin Kampl. On se je v preteklosti že poslovil od igranja v reprezentanci, zdi se, da nekako ni motiviran, da bi se vrnil. Zato takšnega igralca, kljub njegovim nespornim kvalitetam, verjetno niti nima smisla klicati. Morda je bolje, da dobi priložnost nekdo iz mlade reprezentance. V prvi vrsti napadalca, Jan Mlakar iz Maribora in Dario Kolobarić iz Domžal ter vezista Olimpije Timi Maks Elšnik in Rijeke Adam Gnezda-Čerin. Ali pa nekdo drug iz te reprezentance.
Problem teh mladih pa se je videl na minulih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki so se igrale tudi pri nas. Vidno je bilo, da zaostajajo za vrstniki iz španske in italijanske lige. Vendar to je seveda že druga tema. Vsekakor pa so te odločitve stvar selektorja Keka in ne laične javnosti. Matjaž Kek je vrhunski, v preteklosti že velikokrat dokazan trener in verjamem, da bo po analizi teh treh tekem s svojimi pomočniki napravil prave in potrebne poteze.
Sedaj sledi reprezentančna pavza do septembra. Takrat bo naša reprezentanca najprej igrala doma s Slovaško in Malto, potem pa bo gostovala na Hrvaškem. Nujno bo zmagati obe domači tekmi, drugače bo že takrat jasno, da z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo ne bo nič. Na lestvici skupine H vodita Hrvaška in Rusija s šestimi točkami, Slovaška jih ima pet, Ciper štiri, Slovenija tri ter Malta eno točko.
