Piše: Samo Vidovič
Z razpletom zadnjega kroga jesenskega dela prvenstva so lahko najbolj zadovoljni pri Mariboru. Zmaga v izdihljajih tekme proti Domžalam ter remi Kopra in Mure sta Štajercem prinesla naslov jesenskega prvaka.
Moštvo je poleti doživelo nekaj sprememb. Poraz v zadnjem krogu preteklega prvenstva proti Muri in posledično izguba naslova prvaka sta pomenili veliko razočaranje.
Uprava kluba se je odločila za določene spremembe. Prišlo je nekaj novih, tudi mladih igralcev, nekateri standardni so bili postavljeni v ozadje. Cilj je bil predvsem izboljšati hitrost, dinamiko igre. Vzpostaviti igralni sistem, ki bi prinesel dobre igre in vrnil naslov prvaka po dveh neuspešnih letih nazaj v Ljudski vrt.
Toda kmalu se je videlo, da v igri nekaj ni v redu. Vijoličasti so hitro izpadli iz evropskega tekmovanja. Štart v domačem prvenstvu je bil sicer dober, vendar so po petem krogu padli tako v krizo igre kot tudi rezultatov. Maribor je po prvi četrtini osvojil le 13 od možnih 27 točk. Štirikrat je zmagal, enkrat igral neodločeno in štirikrat izgubil. Po porazu v devetem krogu proti Muri je trener Simon Rožman ponudil odstop, ki ga je vodstvo kluba sprejelo. Za novega trenerja je postavilo Radovana Karanovića, ki je le nekaj dni prej kot pomočnik trenerja zamenjal Aleša Kačičnika. To naj bi bila samo začasna rešitev. Toda Karanović je v zelo kratkem času preporodil igro Maribora. Izboljšal je predvsem igro v obrambi, Maribor je po njegovem prihodu zelo težko prejemal zadetke. Prebudili so se tudi napadalci, v prvi vrsti Ognjen Mudrinski, ki je klub okrepil ob koncu prestopnega roka in je potreboval nekaj časa za adaptacijo.
V enajstih tekmah pod vodstvom Karanovića je Maribor osvojil 26 od možnih 33 točk, oziroma osemkrat je zmagal, dvakrat igral neodločeno ter le enkrat izgubil. Edini spodrsljaj v tem obdobju je izpad iz pokalnega tekmovanja. V Ljudskem vrtu so bile boljše Domžale.
Ti rezultati si so prepričali vodstvo kluba, da Karanovića pusti na klopi do konca letošnjega prvenstva. Kar si je konec koncev tudi zaslužil.
Maribor je pred drugim delom prvenstva v dobri situaciji. Ne samo glede na mesto na tabeli, ampak tudi glede na igre v drugem delu jesenskega dela.
Od igralcev so se najbolj izkazali že prej omenjeni napadalec Mudrinski, na sredini igrišča Repas, Makoumbou in Vrhovec, v obrambi Voloder. Vratar Jug je bil v nekaterih tekmah odličen. Mlada Šturm in Žugelj sta nakazala potencial, morata še pridobiti na samozavesti, predvsem v situacijah ena na ena.
Tudi igralci s klopi so dali svoj doprinos. Požeg Vancaš prihaja k sebi, tudi za njega velja podobno. Gre za igralca, ki je bil pred leti med najboljšimi v ligi in svojega potenciala v Mariboru nikoli ni v celoti pokazal. Veteran Kronaveter je v drugem delu več igral, dokazal je, da je lahko še koristen. Drugi napadalec Sirk je prav tako dobro izkoristil svoje minute, tudi ko je Maribor igral z dvema centralnima napadalcema, je v paru z Mudrinskim dobro deloval. Večina ostalih igralcev je bila predvsem v drugem delu sezone na pričakovanem nivoju.
Okrepitve so gotovo potrebne, toda treba je pripeljati res kvalitetne igralce, ki bodo prinašali točke. Maribor je v Sloveniji pač tak klub, da povprečje ni dovoljeno.