Avtor: Samo Vidovič
Projekt nogometne Superlige, kjer bi sodelovali le najboljši evropski nogometni klubi, je v javnosti znan že dalj časa. Ena od najbolj predstavljenih idej o sistemu tekmovanja je, da bi v tej ligi sodelovalo osemnajst najboljših evropskih klubov, ki bi po končanem skupinskem ligaškem sistemu odigrali še nekakšen play off za prvaka. V njem bi sodelovalo osem najboljših ekip po zaključku ligaškega tekmovanja. Model še ni dokončno dorečen, v igri so tudi druge variante. Superliga naj bi bila finančno podprta od JP Morgan banke, je pred kratkim napisal španski časnik Diario AS.
Glavni protagonist ideje je predsednik Real Madrida Florentino Perez, ki poskuša z idejo te lige prepričati ostale najboljše evropske klube. V sredo je Perez odpotoval v Torino, kjer se je v sestal s predsednikom Juventusa Andreo Agnellijem. Cilj srečanja je bil postaviti temelje za projekt evropske Superlige. Po pisanju nekaterih italijanskih spletnih portalov sta imela triurni pogovor, zvečer sta si ogledala še tekmo italijanskega superpokala med Juventusom in Napolijem.
Naslednji dan je svetovna nogometna organizacija FIFA na svoji spletni strani objavila kratko pismo, pod katero so se poleg predsednika FIFE Infatina podpisali predsedniki vseh šestih kontintentalnih konfederacij oziroma nogometnih zvez, ki so: AFC, CAF, Concacaf, CONMEBOL, OFC in UEFA, katere predsednik je Aleksander Čeferin.
V tem pismu so napisali, da se nogometaši, ki bodo igrali v Superligi, ne bodo smeli udeležiti tekmovanj pod okriljem FIFE in UEFE. To pomeni, da teh igralcev ne bomo videli na svetovnih in evropskih prvenstvih. Klubi, ki bodo igrali v tej ligi, pa ne bodo smeli igrati v Ligi prvakov pod okriljem UEFE. Tako FIFA kot ostalih šest zvez Superlige ne bo priznalo.
Sicer se tudi v Ligi prvakov obeta sprememba sistema tekmovanja v naslednjih letih. Najbolj se omenja, da se bo to zgodilo leta 2024. Trenutno je v končni fazi Lige prvakov 32 ekip razporejeno v osem skupin. Po končanih tekmah v posameznih skupinah se po dve najboljši ekipi iz skupine uvrstita v šestnajstino finala. Od tam naprej pa do finala se igrata po dve tekmi na izločanje. Tudi tu je več idej o sistemu tekmovanja, trenutno je najbolj v ospredju “švicarski” model, kjer bi 32 klubov, razporejenih v skupine po nosilcih skupin, najprej odigralo deset tekem. V nadaljevanju pa bi se osem ekip avtomatsko uvrstilo naprej, ekipe od devetega do štiriindvajsetega mesta pa bi igrale na izločanje. Osem zmagovalcev teh tekem bi se pridružilo osmim najboljšim ekipam iz začetne faze tekmovanja. Naprej bi se do finala igrali dve tekmi na izločanje, pri čemer bi prvouvrščena ekipa igrala s šestnajsto, druga s petnajsto in tako naprej. Seveda tudi ta model še ni dokončen.
Zanimivo bo spremljati, ali včerajšnje pismo FIFE pomeni konec sanj o nastanku Superlige. Ali se bodo Perez in ostali uklonili ali pa vseeno nadaljevali z aktivnostmi. V vsakem primeru pa je jasno, da se bo v nekaj letih evropski klubski nogomet spremenil in ne bo več takšen, kot ga poznamo danes.
