Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Znano je, da je siva eminenca slovenskega bančništva in poznavalec udbovskih financ in vzporedne udbovske ekonomije Niko Kavčič za seboj pustil sveženj zapiskov in korespondence iz svojega bančno-politično-udbovskega življenja. Ti dokazi nazorno kažejo, da je bila NLB, prej Ljubljanska banka, ujetnica in plen Udbe. Nekdanji bankir in nesojeni mandatar Marko Voljč je bil oseba, ki je veljal za izbranca Nika Kavčiča za direktorja NLB, kjer se je le ta tudi uspel ustoličiti, nato pa je ta presedlal v belgijsko KBC.
Potem, ko udbovskemu omrežju v več poskusih ni uspelo postaviti vlade, so poskrbeli za to, da se Marka Voljča ustoliči na mesto predsednika uprave NLB, banke, ki jo je potem vodil vse do leta 2004. Nato je presedlal v belgijsko KBC, kjer je bil med drugim pristojen za Srednjo in Vzhodno Evropo ter Rusijo. Marsikdo se je na tem mestu vprašal, če so se v KBC tedaj sploh zavedali, čigav izbranec je v resnici Voljč.
Eden od poznavalcev nam je v preteklosti razkril dejstva o delovanju Voljča, ki je povezan s podjetjem Rothschild. Bil je predsednik uprave največje državne banke NLB v času privatizacije, ko je država (finančni minister je bil v tistem času Anton Rop) za finančne svetovalce najela Rothschilde. V NLB je kot strateški partner vstopila belgijska banka KBC. Viceguverner Banke Slovenije Samo Nučič je povedal, da je država leta 2002 za svetovalne storitve pri privatizaciji 34-odstotnega deleža NLB odštela odstotek od posla, ki je bil takrat vreden 98 milijard tolarjev, torej 980 milijonov tolarjev, kar je, preračunano v današnjo valuto, več kot štiri milijone evrov.
Leto dni po vstopu KBC v NLB odstopil z vrha NLB v čudnih razmerah. Razlog za to je predstavljal informacijski projekt Sigma, ki je bil premalo učinkovit in predrag. Revizijska družba Accenture je ocenila, da je NLB do konca leta 2002 porabila čez 18 milijard tolarjev (75 milijonov evrov), skupni stroški projekta pa so bili za vsaj 30 odstotkov manjši. To po računici znaša več kot 20 milijonov sedanjih evrov. Navkljub temu pa je zanimivo, da ga je takoj za tem čakala še višja pozicija. V KBC je namreč zasedel mesto generalnega direktorja za Srednjo Evropo.
Voljč je predsedoval tudi nadzornemu svetu Gorenja. Bobinac je s pomočjo nadzornega sveta za svetovalca najelo multinacionalko Rothschild. Seveda je bilo to problematično iz dveh vidikov. Prvi nadzornik Voljč naj bi bil po pričevanjih virov z njimi tesno zasebno povezan, upravljali naj bi celo njihove nepremičnine v Mehiki. V preteklosti pa so v Sloveniji že svetovali družbam, ki so končale v stečajih. Po besedah poznavalca so bili tedaj Rothschildi najeti za iskanje strateškega partnerja Gorenja. “Gre za prvovrstni škandal, saj gre za zasebno povezavo predsednika Marka Voljča z omenjeno zloglasno investicijsko banko. Navezava traja še iz njegovega službovanja v Svetovni banki in aktivnostih v Trilaterali. Pri tem ne gre pozabiti na to, da so bili isti bankirji aktivno vključeni v vstop belgijske banke KBC v NLB. Pri tem je bila v mednarodnih krogih javna skrivnost, da ni šlo za ‘clean’ projekt.”
Gorenje in NLB, iz katere je KBC medtem že odšla, sanacija poslovanja pa je padla na pleča davkoplačevalcev oziroma državnih dokapitalizacij, nista edina Rothschildova posla pri nas. Sklicujoč se na objave na Seonetu so sodelovali tudi pri sanaciji cerkvene družbe Zvon Ena Holding. Rothschildi so pripravili dokument, v katerem so ugotovili, da je deset, takrat še državnih bank družbama Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding posodilo 376 milijonov evrov. Kot je dobro znano, je Zvon Ena Holding februarja 2012 končal v stečaju, zaposleni v družbah v njegovi lasti, denimo v Heliosu, Mladinski knjigi Založbi in Steklarni Rogaška, pa so trepetali za službe.
27. decembra 2019 sta NLB in KBC podpisali pogodbo o prodaji druge največje življenjske zavarovalnice v Sloveniji s 14,8-odstotnim tržnim deležem s Savo Re. 29. maja se je končal posel in banka KBC se je kot nekdanja solastnica NLB umaknila z našega trga, poroča STA. To je bilo namreč potrebno, da je NLB izpolnila zadnjo zavezo Evropske komisije zaradi državne pomoči.
